Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je sledila atentatu v Sarajevu, ki se je zgodil mesec dni prej. Napad na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, v katerem je umrla tudi njegova žena, vojvodinja Zofija, ki ga je izvedel gimnazijec Gavrilo Princip, sicer ni bil vzrok za prvo svetovno vojno, bil pa je posledica tedanjih razmer.

Nesprejemljiv ultimat
Avstro-Ogrska je tako 23. julija 1914 srbski vladi postavila ultimat, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.

Srbija je privolila v vse, ni pa mogla sprejeti udeležbe avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno, s čimer je sprožila verižne vojne napovedi drugih držav.

Vojna odnesla carje in cesarstva
Izbruhnila je vojna, ki se je končala štiri leta pozneje s kapitulacijo Nemčije in z razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.

Vojna je zahtevala okoli 8,5 milijona smrtnih žrtev, prvič pa so med bojevanjem tudi uporabili za takratni čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline.

Do 100.000 žrtev med Slovenci
Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna katastrofa tako v narodnem smislu kot tudi za posameznike. Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne.

Če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po neuradnih podatkih zgodovinarjev nekje 100.000.