Komisiji sta skupaj sedli 1. novembra, generala Pietro Badaglio in Weber von Webenau sta premirje podpisala 3. novembra. Zgodovinar in solastnik vile Giusti v Padovi Giovanni Battista Lanfranchi: "Besedilo je bilo pravzaprav priznanje poraza, ki so ga morali Avstrijci sprejeti brez možnosti razprav. Potem ko je italijanski general udaril po mizi in zagrozil z novimi napadi, se je general Weber samostojno odločil in podpisal premirje."

Uradno je začelo veljati 4. novembra, ko je italijanski general Armando Diaz razglasil: "Dobili smo vojno proti Avstriji in Ogrski. Ostanki vojske, ki je bila med najmočnejšimi na svetu, so razpuščeni."

V zgodovinski sobi vile Giusti je še vse tako, kot je bilo pred stotimi leti: črna miza, na njej črnilnik za podpise, ki so ustavili morijo, dolgo 41 mesecev. Na steni je na bakreni plošči besedilo premirja, pod steklom namizni prt. Obiskovalci si vse to lahko ogledajo. Tedanjo zgodovino najbolje označujejo tri besede solastnika vile Gerolama Lanfranchija: "Trpljenje, bolečina, uničenje. Veliko mrtvih je bilo, izbruhnile so bolezni, vse je bilo uničeno. Nastopila je gospodarska kriza."

"Ne smemo pozabiti na špansko kugo, ki je udarila ob koncu prve svetovne vojne," pravi tržaški zgodovinar Štefan Čok.

Konec te vojne pa je Primorcem pomenil začetek 25-letnega trpljenja pod fašizmom.