Dokumentarna pripoved v režiji Valentina Pečenka je osredotočena na 12. soško ofenzivo, imenovano tudi preboj oziroma čudež pri Kobaridu, ki se je začela 24. oktobra 1917 s prebojem skupne, 14. nemško-avstro-ogrske armade pri Tolminu in Bovcu in se meseca novembra končala s katastrofalnim porazom in umikom italijanske vojske vse do reke Piave. Film Čudež pri Kobaridu lahko na prvem programu TV Slovenija ujamete danes ob 20.55.

Domači in tuji zgodovinarji skupaj s sogovorniki v filmu s stoletne distance presojajo enega največjih vojaških gorskih spopadov vseh časov, odstirajo mite in ozadja ter razkrivajo manj znane podrobnosti takratnega bojevanja ter taktiko infiltracije in zametke pozneje slovitega nemškega blitzkriega – bliskovite vojne, preizkušene tudi v zgornjem Posočju. Številne domače in tuje institucije, organizacije in društva še danes, po 100 letih, z različnimi dogodki in slovesnostmi obhajajo spomin na čudež pri Kobaridu, kot ga je v svoji knjigi poimenoval avstrijski general Alfred Krauss.

Pri nastanku filma scenarista in režiserja Valentina Pečenka so poleg Kobariškega muzeja, Tolminskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Filmarchiva Austria, Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Istituta Luce ter domačih in tujih zbirateljev sodelovale tudi druge slovenske, italijanske, avstrijske, nemške in druge ustanove, občine, združenja in društva.

Film so sooblikovali snemalci Pavel Jurca, Andrej Heferle in Mišo Čadež, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

24. oktober - 100 let čudeža pri Kobaridu
V spomin na 100. obletnico bitke pri Kobaridu, saj bo 24. 10. minilo natanko sto let od njenega začetka, in konca soške fronte se bodo v Fundaciji Poti miru v Posočju prav na ta dan poklonili vsem žrtvam prve svetovne vojne in se zahvalili za mir s prižigom luči miru ob 11. uri.

Ob 16. uri bo nato pred Kobariškim muzejem zaključek spominskega teka Budimpešta–Kobarid in pohoda po poteh 12. šlezijske divizije iz Tolmina do Kobarida ter kratka spominska slovesnost z nagovori župana Občine Kobarid Roberta Kavčiča, predstavnika Ministrstva za obrambo Sama Bevka, veleposlanice Republike Madžarske Szilágyiné Bátorfi Edit, predstavnika Združenja nemških vojaških gornikov in predstavnika Alpinskega združenja iz Čedada.

Dan se bo zaključil s spominsko mašo in koncertom slovenskih in italijanskih pevcev v cerkvi sv. Antona pri italijanski kostnici.
.

.
Prižgimo luč za mir
Fundacija Poti miru v Posočju vabi muzeje, društva, občine, druge organizacije in posameznike, s katerimi sodeluje, ter vse, ki se vas je zgodovina izpred stotih let dotaknila, da podprete pobudo prižiga luči za mir. Na izbranih krajih prve svetovne vojne in nekaterih drugih točkah ob nekdanji soški fronti vzdolž Poti miru od Alp do Jadrana bodo namreč ob 11.00 uri prižgali luč za mir. S preprosto, tiho in spoštljivo gesto se bomo povezani poklonili spominu na vse žrtve prve svetovne vojne. Ko bomo ob istem času na različnih krajih prižgali sveče, se bomo zahvalili za mir, v katerem živimo, in se ponovno zavezali svojemu poslanstvu, ki je s spoštovanjem predstavljati zgodovino, sodelovati in močno krepiti vrednoto miru.

Vsakdo je lepo povabljen, da se pridruži pobudi in prižge luč za mir na kateri izmed točk, in sicer v Bovcu na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, v Kobaridu pri italijanski kostnici, v Tolminu na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne Loče in pri nemški kostnici, v Kanalu ob Soči pri kapelici sv. Alojzija, na Sabotinu na muzeju prve svetovne vojne na prostem, v Solkanu na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, v Novi Gorici pri Borojevićevem spomeniku na Prevali, v Bukovici na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, v Lipi na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, na Gorjanskem na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, v Črničah na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, pri Ruski kapelici pod Vršičem, v Bohinju na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne Ukanc, v Ljubljani na pokopališču Žale pri Kostnici žrtev prve svetovne vojne, na Oslavju pri italijanski kostnici, v Redipulji pri italijanski kostnici, v Foljanu na vojaškem pokopališču prve svetovne vojne, v Tržiču v Tematskem parku prve svetovne vojne, na pokopališču sv. Ane v Trstu oziroma na katerem koli drugem kraju.