Obe plati močne vojaške propagande, ki so jo izvajale vse v prvo svetovno vojno vpletene oblasti, predstavljajo v prostorih Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, ki se zaznamovanju začetka štiriletnega svetovnega spopada pridružuje s postavitvijo gradiva iz skladov Ruske državne knjižnice umetnosti (RGBI). V knjižnici, ki jo je leta 1921 v Moskvi ustanovil Mali teater, hranijo dragocena knjižna dela, ki segajo nazaj v 16. stoletje, ter za rusko kulturo pomembno gradivo, vezano na različne dogodke in pomembne ruske osebe. Njihovi arhivi so polni tudi časopisja in druge dokumentacije, ki kaže na mnogostranskost spopada, ki se mu je pred sto leti pridružilo 28 držav tedanjega sveta. Sto let po začetku velike vojne stopajo v ospredje predvsem usode malih ljudi, ki jih se posledicam spopada niso mogli izogniti tudi, če so bili daleč stran od fronte. "Vsi smo edini, / vse je edino, / Mi ali oni ... / smrt je enaka, / In dela stroj, / In žveči, žveči vojna ...," je leta 1914 zapisala ruska pesnica Zinaida Gippius.
Odstiranje nacionalnega značaja sprtih strani
Razstava prva svetovna vojna v dokumentih iz skladov RGBI-ja osvetljuje predvsem propagandi vidik, ki je stavil na množico izmenjanih razglednic. Te so vojaki z bojišč pošiljali domov, domači pa so pisali nazaj in jih zamotili z opisi dogajanja v domačem kraju. Razglednice, ki so tako dosegle najširše število ljudi in mnogokrat v trenutku, ko so bili čustveno najbolj dovzetni, so tako antantne države kot centralne sile s pridom izkoriščale za prepričevanje ljudi o pravičnosti vojne, junaštvu svoje vojske ter strahopetnosti in absurdnosti sovražnika. Razglednice, pa tudi časopisni članki in drugi dokumenti kažejo, kako so vojno dojemale različne plasti družbe, obenem pa tudi posebnosti nacionalnega značaja sprtih strani.
Založniki iz različnih držav so s pomočjo razglednic na množično vojaško propagando prešli praktično na začetku vojne. Na razstavi si je mogoče ogledati agitacijske kartice udeleženk z različnih strani konflikta - iz ruskega imperija, Anglije, Avstrije, Madžarske, Belgije in Francije. Posebna pozornost je namenjena razglednicam dobrodelnih organizacij, ki so poziv k pomoči in humanitarnosti širile predvsem s simboličnimi in alegoričnimi podobami. Razglednice so bile zlasti v prvem letu vojne tudi pomembne posredovalke informacij o državah udeleženkah, predstavljale so njihove kralje in oblastnike, vojaške uniforme in zastave. V Rusiji pa je postala izredno priljubljena narodna vrsta grafike lubok, ki je bila z lahkomiselnim pristopom pogosto nosilka tendenc vlade.

S fotoaparatom na fronti
Zanimive so fotografije vojaka A. S. Gračeva, ki je v objektiv ujel podobe sredi prizorišč vojaških dogodkov. Čeprav so tehnično nepopolne, gre za serijo fotografij, ki s podobami vojakov predstavlja pomembno zgodovinsko gradivo. Številne fotografije kažejo, kako drugačna je realnost vojne sredi strelskega jarka, v bolnišnici Rdečega križa ali pa v zaledju in ravno ta večplastnost vojne realnosti je impliciten poudarek postavitve. Predstavlja namreč različne podobe vojne in junakom na bojišču, pa tudi tistim v zaledju vrača obraze. Razstavo so zaokrožili s prizori iz dokumentarnih filmov iz tega štiriletnega obdobja ter s fragmenti dokumentarnih filmov, ki so ustvarjeni z uporabo materialov iz Ruske državne knjižnice umetnosti, te najstarejše ruske gledališke knjižnice in vodilne znanstveno-informativne kulturne ustanove.