Zunanjo podobo države so krojili novi državni simboli in nova vladarska imena – kralj Peter in regent Aleksander, ki je junija 1920 prvič uradno obiskal Ljubljano in Gorenjsko. Slovenski jezik je dokončno izpodrinil nemščino, Slovenci smo dobili svojo univerzo. Za številnimi očeti in sinovi, ki so padli v vojni, pa je ostal le boleč spomin ter veliko število vojnih sirot in vdov, za katere je bilo treba ustrezno poskrbeti.
V Zgodovinskem atriju Mestne hiše drevi odpirajo razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi ... (1918–1920). Postavitev se osredotoča na prva leta po koncu 1. svetovne vojne, ki so bila ena najbolj prelomnih v slovenski zgodovini. Odprtje razstave bo osrednji dogodek praznovanja 120-letnice delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki je danes največji slovenski regionalni arhiv.
Razpad monarhije in rojstvo nove držav
Prva leta po koncu 1. svetovne vojne so prinesla razpad habsburške monarhije in rojstvo nove države južnih Slovanov, v katero so se vključili tudi Slovenci. Avtorice razstave Elizabeta Eržen Podlipnik, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega so iz bogatega arhivskega gradiva izbrale nekaj ključnih dokumentov in fotografij, ki najbolj prepričljivo odražajo duh in problematiko obdobja med letoma 1918 in 1920, ki pa ga nista zaznamovala le težko pričakovani konec vojne in prehod v novo državo, temveč tudi boleča izguba Primorske in boj za severno mejo.
V središču postavitve je mali človek, saj je bila pereča problematika številnih beguncev in vojnih invalidov, razsajale so španska gripa in nalezljive bolezni, denar je izgubljal veljavo. Zunanjo podobo države so krojili novi državni simboli in nova vladarska imena – kralj Peter in regent Aleksander, ki je junija 1920 prvič uradno obiskal Ljubljano in Gorenjsko.
To je bil čas, ko je slovenski jezik je dokončno izpodrinil nemščino, Slovenci smo dobili svojo univerzo. Za številnimi padlimi v vojni je ostal le boleč spomin ter številne vojne sirote in vdove, za katere je bilo treba ustrezno poskrbeti, so zapisale avtorice postavitve.
Sklep cikla trojice razstav
Razstava Slovenci, začenjajo se novi časi je zadnja v ciklu treh razstav, ki jih je Zgodovinski arhiv Ljubljana v preteklih letih pripravil na temo 1. svetovne vojne. V prvi z naslovom Kuge, lakote in vojske – reši nas o gospod! so se avtorji osredotočili na prvo leto velike vojne na Kranjskem, v drugi z naslovom V zaledju soške fronte pa so v ospredje postavili življenje izza avstrijskih obrambnih linij.
Začetek zgodbe Zgodovinskega arhiva Ljubljana sega v konec 19. stoletja, v čas ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je uvedel delovno mesto mestnega arhivarja. Nanj je sprejel pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki velja za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem. Aškerc je z delom pričel 15. julija 1898, zato Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva, praznuje ta dan kot svoj rojstni dan.
Zgodovinski arhiv Ljubljana deluje na območju nekdanje Kranjske - torej današnje Slovenije od Jesenic na severu do Metlike na jugu – in ima pet organizacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji. Hrani skupaj okoli 16 kilometrov arhivskega gradiva z vseh področij človekovega ustvarjanja od 14. stoletja pa vse do danes – uprava, pravosodje, šolstvo, zdravstvo, gospodarstvo, kultura in zasebno gradivo.
Jubilejno leto arhivu je prineslo več dogodkov skozi vse leto, med drugim so na primer 15. julija v razstavišču enote v Ljubljani odprli priložnostno razstavo o zgodovini arhiva Iz preteklosti za prihodnost. Jubileju so se posvetili tudi v seriji z naslovom Arhivalija meseca, v sklopu katere od leta 2014 na svoji spletni strani enkrat mesečno objavijo svoje najzanimivejše arhivske dokumente. Tako v njej letos izpostavljajo svoje najbolj reprezentativno arhivsko gradivo.
Razstavo, ki bo na ogled do 27. novembra, bo drevi ob 18. uri odprl minister za kulturo Dejan Prešiček, dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja.
Zunanjo podobo države so krojili novi državni simboli in nova vladarska imena – kralj Peter in regent Aleksander, ki je junija 1920 prvič uradno obiskal Ljubljano in Gorenjsko. Slovenski jezik je dokončno izpodrinil nemščino, Slovenci smo dobili svojo univerzo. Za številnimi očeti in sinovi, ki so padli v vojni, pa je ostal le boleč spomin ter veliko število vojnih sirot in vdov, za katere je bilo treba ustrezno poskrbeti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje