S temi besedami je Miha Megušar 9. marca leta 1916 z bojišča pozdravil svojega nečaka Franca Korbarja, ki ga je čas prve svetovne vojne prav tako popeljal na fronto. Medtem ko se je Miha boril v Romuniji, je Franc Korbar, po napisih na razglednicah sodeč, služil v 17. pehotnem polku avstro-ogrske vojske.

Pretežno iz slovenskih vojakov sestavljeni polk se je med prvo svetovno vojno boril najprej na ruskem bojišču, po vključitvi Italije v vojno pa na italijanski fronti. Maja 1916 so sodelovali v veliki ofenzivi na Tirolskem, kjer je polk ostal do konca vojne, po porazu Avstro-Ogrske pa so vojake odpeljali v vojaško taborišče, kjer so ostali do leta 1919.

Razglednice in spomin na svoje prednike hrani Nataša Robnik, pravnukinja Franca Korbarja, ki je imel z družino na Bledu hotel in gostilno. Podobna vojaška usoda je pozneje doletela tudi njegovega sina, ki je bil med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziran v Skandinavijo. Njegova fotografija v uniformi, ki je visela v domači hiši, je družini omogočila mir pred okupatorjem in obenem možnost dejavnega dela v odporniškem gibanju.

V priloženem gradivu si oglejte razglednici, ki ju je med prvo svetovno vojno Miha poslal svojemu nečaku z bojišča, in tisto, ki jo je France pisal svoji materi na Bled.