Duhovnik, pesnik in dramatik Ksaver Meško se je rodil 28. oktobra 1874 v Ključarovcih nad Ormožem. Po študiju bogoslovja v Mariboru in Celovcu je služboval po večini na Koroškem, pa tudi na Svetih Višarjah in na Brezjah. Pisal je pesmi, črtice, novele, romane, povesti, drame in mladinske spise. Slogovno se je približal Ivanu Cankarju. V svojih delih je največkrat razmišljal o mladosti, socialnem življenju, ponižanih in trpečih ter umetnosti.

Vrsto let je bil župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. Uveljavil se je kot mladinski pisatelj.

Izidor Cankar je v svoji knjigi Obiski o njem zapisal: »Meško je v življenju prav tak kot v knjigi: mehak, obziren in vljuden.«

Takoj po nacistični okupaciji so ga zaprli in nato izgnali na Hrvaško in v Bosno, vendar se je po končani vojni vrnil na Sele, kjer je služboval vse do svoje smrti leta 1964.

Velja za prvega pomembnejšega pripovednika vzhodne Štajerske in slovenske Koroške.

Meško je tudi pesnil. Po obliki, zgradbi in slogu so njegove pesmi preproste, čutiti je Gregorčičev vpliv, pesmi: Kako bom ljubila in Sem fantič z zelenega Štajerja sta uglasbeni in ponarodeli.

Ustvarjal je več kot šestdeset let, literarnozgodovinska stroka pa ga uvršča med najpomembnejše sodobnike naše moderne.

Občina Ormož je letošnje leto razglasila za Meškovo leto. Od zgodnje pomladi potekajo številne prireditve, osrednja dogodka bosta v mesecu oktobru, ko bodo o Mešku pripravili simpozij in predstavili knjigo, ko jo pripravlja Ciril Ambrož.

Sicer pa lahko prisluhnete oddaji Poglobljeno. Ta poleg pogovorov nastalih v Ormožu in v Slovenj Gradcu prinaša tudi zanimiv arhivski zvočni zapis pripovedi Ksavra Meška, ki je bila posneta le nekaj tednov pred njegovo smrtjo - decembra 1963.