Bambus - Alja in Gašper z bandom. Pri projektu Neskončno dolgi pogovori je sodelovalo več mladih ustvarjalcev; glasbeniki Tin Matuš, Jakob Korošec, Žan Cesar, Luka Ščavničar in Ambrož Drev; za miks in master albuma je poskrbel Lukas Enej Holcer, svoj grafični talent sta pokazala Alja Rojko in Luka Pirš, repal je Matic Gosak. / foto: iz arhiva umetnikov
Bambus - Alja in Gašper z bandom. Pri projektu Neskončno dolgi pogovori je sodelovalo več mladih ustvarjalcev; glasbeniki Tin Matuš, Jakob Korošec, Žan Cesar, Luka Ščavničar in Ambrož Drev; za miks in master albuma je poskrbel Lukas Enej Holcer, svoj grafični talent sta pokazala Alja Rojko in Luka Pirš, repal je Matic Gosak. / foto: iz arhiva umetnikov

Album Neskončno dolgi pogovori zasedbe Bambus bo zdaj, zdaj izšel. Medtem ima poslušalstvo na voljo druge kanale - spletne platforme in, kar je še bolje, nastope v živo. Del albuma je posnet v OBRAT-u Pekarne Magdalenske mreže, na njem se predstavita kot duet, drugega pa sta posnela v mariborski Dvorani Gustaf z bandom; vsi sodelujoči so stopili v živ dialog s poezijo. Projekt je nastal s pomočjo mentorice pesnice Nine Medved in njenega Zavoda za poetizacijo sveta Dve luni, glasbenega mentorja Sama Šalamona in ob podpori uveljavljenega glasbenika Boštjana Gombača. Neskončno dolgi pogovori so zares lep projekt, ob katerem človeku sredi vročinskega vala postane še topleje pri srcu, in to prav zato, ker je tako zelo »kul«.

Neskončno dolgi pogovori v 18-ih minutah

Prispevek o Neskončno dolgih pogovorih je mnogo bolje poslušati, kot brati, saj smo vanj umestili tudi veliko glasbe. Tu vas čaka povezava.

https://365.rtvslo.si/podkast/aktualno-na-radiu-maribor/175066090

Neskončno dolgi pogovori so dialog med njo in Gašperjem, obenem pa med poezijo in glasbo, pravi Alja Pušič. Njeno pesniško delo je že vzbudilo zanimanje in poželo tudi že nekaj nagrad. Gašper Drev pa je najprej glasbenik, ki je besede oblekel v note, in tudi pesnik; na albumu slišimo poezijo obeh.

Glede na okoliščine bi skoraj lahko rekli, da je boter njunemu projektu sam France Prešeren, no bolj Prešernov natečaj; pripravljajo ga na mariborski II. gimnaziji, ki sta jo obiskovala. Nanj sta prijavljala svoje delo, enkrat pa tudi nastopila kot glasbeno-interpretativni dvojec. Zdi se, da sta takrat ugotovila, da gre za zanimiv koncept. To, seveda, ni ušlo pesnici in literarni mentorici Nini Medved, ki je prepoznala njun ustvarjalni potencial in kot pravi Gašper, ustvarjala blag pritisk. »Pravzaprav pritisk ni moja mentorska metoda (smeh), daleč od tega, ampak takrat ko začutim, da obstajajo neka kreativna izhodišča, jih poskušam nekako povzdigniti, dvigniti ali pa skupaj z mladimi pripeljati v nek večji kontekst, v nek večji izdelek, kot bi ga lahko dosegli sami«, pravi Nina Medved.

Alja in Gašper in band želijo nadaljevati projekt, ker je uglasbena poezija redek žanr in ker v njem uživajo./ Foto: Tjaša Kuster
Alja in Gašper in band želijo nadaljevati projekt, ker je uglasbena poezija redek žanr in ker v njem uživajo./ Foto: Tjaša Kuster

Alja bo sicer nekoč arhitektka, Gašper pa psiholog, ni nujno, da si bosta služila kruh z umetnostjo, ampak je dobro vedeti, kako te stvari pripraviti in producirati. To je tudi poslanstvo projekta Tandem, ki ga izvaja Zavod dve luni. Gre za mentorski program, s katerim poskušajo podpreti mlade ustvarjalce in jih opolnomočiti za kariero ali nekoliko bolj resno delovanje v kulturi. Pripravljajo že naslednji projekt; jeseni bodo izdali prvo knjigo, zbirko mlade pesnice.

Na albumu Neskončno dolgi pogovori je poezija in glasba Alje in Gašperja, poklonila pa sta se Marku Breclju z imenitno interpretacijo njegove pesmi Ta stol. In medtem ko čakamo na izid albuma, je mogoče Aljo in Gašperja z bandom doživeti v živo - v Vetrinjskem dvoru v Mariboru, 26. avgusta ob 19-ih, 26. septembra ob isti uri pa v knjigarni Mariborka. Bambus pa najdete tudi na YouTube kanalu.

Doživetje banda v živo prinaša element presenečenja, pove Alja, ki se pogosto srečuje s predsodkom, da gre za pesniški večer, na katerem je treba sedeti mirno:« Ko pa začnemo z neko ostro rokovsko glasbo, se začno ljudje spraševati, kam pa smo zdaj prišli, in ne vedo, kam bi nas pospravili. Zdi se mi, da je ravno v tem čar našega projekta in se z bendom strinjamo, da bomo nadaljevali na tej poti uglasbene poezije, zato ker redko vidiš ta format in ker res uživamo ko ga ustvarjamo

Gašper doda, da se vsi nastopi med seboj razlikujejo, da pa je to pogosto odvisno od odziva občinstva: «Najboljši primer se mi zdi naš prvi nastop v ljubljanskem Prulčku, kamor smo izvozili vse prijatelje iz Maribora. Tam je res zaživelo, tudi prostor je veliko prispeval k temu, ker je razmeroma majhen…ne znam niti opisati…zaživelo je in ..to je bilo to!«