Pretekli teden smo zaznamovali svetovni dan preprečevanja samomora, ozaveščanju o tem pa je namenjen ves september. Tej temi smo namenili tudi Radijsko tribuno. Ko govorimo o samomoru, sta med najranljivejšimi dve skupini: starejši in mladi, a samomorilno vedenje lahko prizadene vsakega od nas ali naših bližnjih, ne glede na starost. Za vse, ki se znajdejo v taki stiski, pa je bistveno, da se opogumijo in da ne držijo težav zase, ampak se nekomu zaupajo oziroma poiščejo strokovno pomoč.

Stopnja samomora je glede na populacijo med starejšimi višja. Kot pojasnjuje Anja Durjava, zaposlena v mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje na področju duševnega zdravja, je za to več razlogov. Starejši se denimo pogosteje srečujejo tudi s telesnimi boleznimi in še: "Potem so tukaj vse manjša možnost funkcioniranja v življenju, torej izguba samostojnosti. Veliko izgub doživijo starejši; umrejo prijatelji, sorodniki, tako da se tukaj priključi tudi veliko žalovanja. Tudi njihova socialna mreža se zelo krči."

Kot pravi psihologinja Vita Poštuvan, raziskovalka z Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem, mladi – glede na celotno populacijo – po številu samomorov sicer ne izstopajo, je pa pri njih to med pogostejšimi vzroki smrti. V tem oziru mladi izstopajo zaradi svojih razvojno-psiholoških značilnosti: "So bolj impulzivni, imajo manj izkušenj z življenjskimi situacijami, da bi lahko videli recimo, da se neka situacija da rešiti drugače."

Samomorilni količnik iz leta v leto upada, kar je spodbudno, in na splošno se o težavah v duševnem zdravju več pogovarjamo. Raziskovalka Vita Poštuvan: "Mislim, da se je v zadnjih dveh desetletjih ta tema detabuizirala, vendar še vedno ostaja stigma. Še vedno se lažje pogovarjamo o zlomljeni nogi kot o zlomljeni duši."

Kljub boljši statistiki pa se Slovenija v stopnji umrljivosti zaradi samomora še vedno uvršča med bolj ogrožene države. Strokovnjaki izpostavljajo, da strokovna pomoč je na voljo, tudi v Podravju, med drugim jo nudijo Centri za duševno zdravje v zdravstvenih domovih. "Teh imamo v Podravju šest, tri za odrasle in tri za otroke ter mladostnike. Sicer pa je tukaj vedno prvi osebni zdravnik, ki bo presodil, kam se lahko osebo napoti naprej," je še povedala Anja Durjava iz mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kako pa pristopiti k osebi, ki kaže samodestruktivno vedenje oziroma zanjo sumimo, da razmišlja k samomoru? Na to in druga vprašanja smo odgovorili v Radijski tribuni. Oddaji prisluhnite na povezavi: