Naraščajoča poraba povzroča spremembe v sestavi odpadkov, vključno z ‘novimi’ tokovi odpadkov, kot je elektronika. E-odpadki izpostavljajo visoko okoljsko tveganje predvsem za območje Mediterana. Neformalnega recikliranja je namreč še zelo veliko in e-odpadki, zapuščeni na odlagališčih, zagotavljajo seme nevarnih snovi v podtalnico, kar vpliva na vodne vire, vodonosnike in morsko vodo.

Četudi je stopnja predelave e-odpadkov v EU visoka, reciklira se 80 % zbranih e-odpadkov, ostaja težava v tem, da je zbiranje nizko, Evropa pa ima po drugi strani najvišjo stopnjo proizvodnje e-odpadkov na prebivalca. Na žalost je vsaka država v EU oblikovala način implementacije direktive, ki jo je EU odredila, kar pomeni 27 različnih rezultatov.

V poročilu Eurostata iz leta 2019 so bile številne države Sredozemlja močno izpostavljene, le Bolgarija in Hrvaška sta dosegli cilj 65 % odstotkov zbranih e-odpadkov, kolikor je direktiva zapovedovala, medtem pa so Ciper, Malta, Portugalska, Italija, Grčija in tudi Slovenija dobile slabo oceno, saj so zbrale le 20 % do 30 % e-odpadkov. Problematiko bo podrobneje nagovoril projekt e-WAsTER, sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Projektni konzorcij bo zelo širok, združeval bo namreč 11 partnerjev in 14 pridruženih v tandemih tehničnih in političnih organov, ki pokrivajo 6 držav članic EU in 1 državo IPA (Bosna in Hercegovina). Osnovni cilj projekta pa bo poenotenje kriterijev ravnanja z odpadki v transnacionalnem območju Mediterana.

Več podrobnosti v rubriki Think Green prinašamo s sogovornico, dr. Marinko Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.