Obiskali bomo domove umetnikov, oblikovalcev in arhitektov. Domove, kjer se umetnost tako globoko prepleta s prostorom, da postaneta neločljiva. In kje bolje začeti kot na Karunovi ulici v Ljubljani, v hiši mojstra slovenske arhitekture, Jožeta Plečnika?
Plečnikova hiša kot ustvarjalni laboratorij
Da je Plečnik živel za svoje delo, nam potrdi tudi Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, ki je sodelovala tudi pri njeni temeljiti obnovi leta 2015. »Njegova postelja je bila le tri korake oddaljena od njegovega osebnega delovnega prostora,« pove, ko nas vodi po hiši, v kateri je mojster preživel kar 36 let. Hišo je Plečnik kupil ob svoji vrnitvi v Ljubljano ter jo dozidaval in predeloval. Čeprav je navzven asketska, majhna in prilagojena takratnemu vaškemu merilu Trnovega, nas znotraj preseneti s svojo bogatostjo.
Plečnik, zelo intimna in zadržana oseba, je tako vse svoje največje projekte izrisal kar v domači spalnici, vrata svojega doma pa je odprl le redkim povabljencem. Fran Saleški Finžgar, inženir Matko Prelovšek in konservator France Stele so bili med rednimi gosti, ki so skupaj s Plečnikom debatirali o izboljšavah in projektih, ki bi provincialno Ljubljano dvignili na raven prestolnice. Med drugo svetovno vojno pa je svoj dom na široko odprl - ne le svojim študentom, ki so kar pri njem doma nadaljevali študij arhitekture, ampak tudi sosedom, ki so si na njegovem velikem vrtu lahko pridelovali zelenjavo.
Tudi vrt, ki je skupaj s hišo vpisan v register slovenske kulturne dediščine, je svojstven poklon antični zgodovini Ljubljane in mojstrovi lastni ustvarjalnosti. Leta 2015 so ga skupaj s hišo povrnili v njegovo izvirno podobo.
Ateljejski domovi: brezmejno povezovanje bivanja z ustvarjanjem
Dom mojstra Plečnika nakazuje rdečo nit, ki se bo spletla skozi že štirinajsto sezono oddaj Ambienti. Kako danes umetniki združujejo svoj ustvarjalni proces in življenjski prostor pod isto streho?
Ogledali si bomo dom vizualnega umetnika Roka Marinška, galeristke Piere Ravnikar, scenografke in kostumografke Jasne Vastl, zasebne domove kar treh arhitektov, pa tudi staro kraško hišo, v kateri lastnika gostita umetniške rezidence. Sprehodili se bomo po vrtu, ateljeju in domu oblikovalca Oskarja Kogoja. »Slovenci se težko ločimo od svojega doma. Če pa odidemo, se tudi vrnemo. V slovenskem domu je ključno spoznanje, do katerega so prišli že naši predniki, da če se poglabljamo vase, potem ni treba, da človek drvi po vsem svetu, temveč je najbolj srečen, če se lahko poglablja vase doma. Bistvo je, da je človek doma srečen. In ko je srečen, že izpolnjuje del svojega poslanstva na Zemlji,« razloži Oskar Kogoj s prav posebno energijo in spoštljivim odnosom do prednikov.
Zanimiva za gledalce bo prenovljena kraška hiša, nekdanji sedež krajevne skupnosti majhnega kraja Temnica. Nova lastnika hiše sta skrbno obnovila vse elemente beneške arhitekture, hišo napolnila z izbranim pohištvom ter interier odprla na velik vrt. V veliki hiši, v kateri lahko hkrati prespi do deset oseb, občasno gostita tudi umetniške rezidence, plod ustvarjanja pa bo sčasoma napolnil hišo z umetniškimi deli.
Domovi, v katerih kar kipi od življenja
Ljubezen - do narave, hišnih ljubljenčkov in življenja pa kipi tudi iz drugih domov, ki jih bomo obiskali v novi sezoni oddaje. Med njimi naštejmo na primer stanovanje, prilagojeno sobivanju s štirimi mucami; prenovo majhnega mariborskega stanovanja, v katerem je kopalna kad svoje mesto našla kar pod kavčem v dnevni sobi; ter razgibano hišo na robu gozda, ki jo dopolnjuje naravni prelivni bazen mehkih oblik. Obiskali bomo tudi domove, ki jih odlikujejo odlične prostorske rešitve, arhitekti pa bodo z nami delili številne koristne nasvete.
Seveda v oddaji, ki jo vodi Boštjan Romih, s terena pa se mu bodo pridružili Stane Sušnik, Jasna Marin in Anja Prusnik, ne bo manjkalo zanimivih vrtov, navdihujočih prenov ter tehnološko naprednih novogradenj.
