Filme Beg (Flee; režiser Jonas Poher Rasmussen), Velika svoboda (Große Freiheit; režiser Sebastian Meise) in Quo vadis, Aida? (Quo vadis, Aida?; režiserka Jasmila Žbanić), ki bodo v naslednjih mesecih na rednem sporedu Televizije Slovenija, si lahko od 16. do 25. maja ekskluzivno ogledate na spletni platformi 365.rtvslo.si ali na nacionalkinem TV-portalu. Pri ogledih in zapisih o filmih , ki se potegujejo za nagrado LUX, bomo objavili tudi povezavo za glasovanje za najljubši film po izboru gledalcev.
»Teme, ki jih obravnavajo izbrani filmi, so del življenja vsakega med nami; pripovedujejo naše zgodbe, se dotikajo naših čustev in naslavljajo izzive, s katerimi se vsi soočamo,« so o izbranih filmih zapisali v Evropskem parlamentu (EP).
»Filmska nagrada LUX evropskim filmom omogoča, da dosežejo širše občinstvo. Z nagrado LUX Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami,« dodajajo.
Za gledalce, ki bodo pri ogledu in glasovanju sodelovali, EP pripravlja tudi nagradno igro. Nagrade, ki jih lahko osvojite, so pot v Strasbourg na zaključno prireditev s podelitvijo nagrad – 8. junija, letno naročnino na MUBI in fotografije s podpisi filmskih ustvarjalcev.
Življenja protagonistov treh finalistov
Beg
Animirani dokumentarni film pripoveduje izjemno bolečo življenjsko zgodbo Afganistanca, ki zgovorno priča o krutosti, brezbrižnosti oblastnikov in o moči, ki jo človek, prignan do skrajnosti, nekako le najde, da naredi naslednji korak. Film s premišljeno umeščenimi arhivskimi posnetki učinkovito podčrta družbeno-politično dogajanje trenutka, ki vsakič ostro zareže v slehernika.
Velika svoboda
Hansa po drugi svetovni vojni vedno znova pošiljajo v zapor samo zato, ker je homoseksualec. Komajda pozna življenje v zunanjem svetu, ta ustanova pa je edini prostor, kjer lahko razvije trajna razmerja. In tam Hans končno najde ljubezen, ob moškem, ki ne bi mogel biti bolj drugačen od njega – ob Viktorju, obsojenem morilcu. Odlok, s katerim so oblasti v Nemčiji zapirale homoseksualce, je bil v veljavi 123 let. V povojnem obdobju je samo v Zahodni Nemčiji stopilo pred sodnika več kot sto tisoč moških.
Quo vadis, Aida?
Srebrenica, 11. julija 1995. Aida je domačinka, ki med vojno prevaja za Združene narode. Ko se v mesto začne zgrinjati srbska vojska, je kot prevajalka navzoča na napetem sestanku med visokim polkovnikom ZN Thomom Karremansom in županom Srebrenice, ki je vidno vznemirjen. Predstavniki ZN obljubijo, da bodo napadli srbske sile, če bodo te prekršile ultimat, a jim nihče ne verjame. Ko Srbi prodrejo v mesto, se trideset tisoč prebivalcev odpravi proti velikemu hangarju Združenih narodov. A veliko jih ostane zunaj, vključno z Aidinim možem in sinovoma. Aida se tako znajde sredi tragedije.
