Na Prvem programu Radia Slovenija v spominu redno ohranjajo mojstre slovenske zabavne glasbe in jazza, tako z dokumentarnimi oddajami, kot tudi s skladbami iz radijskega arhiva in s koncerti v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija. Tokrat se bodo dotaknili delčka Adamičevega velikanskega ustvarjalnega opusa. V studiu bodo gostili zanimive goste: hčerko Alenko Adamič, pevko Gabi Novak, urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik, režiserja Aleša Jana, pesnika Ervina Fritza, filmskega poznavalca Mitjo Reichenberga, urednika za jazz Huga Šekoranjo in druge, ki bodo osvetlili posamezna področja Adamičevega ustvarjanja. V izbranih oddajah bomo slišali dragocene mojstrove posnetke iz radijskega arhiva, med drugimi pogovor z Bojana Adamiča in Marka Breclja o albumu Cocktail, Adamičevo razmišljanje o slovenski ljudski glasbi in scenski glasbi. Mojstrova glasba bo seveda rdeča nit vseh oddaj.
Adamič. Mojster Bojan Adamič.
»Glasbena zapuščina Bojana Adamiča je izjemna. Pisal je jazzovsko glasbo, glasbo za pihalne orkestre, simfonična dela, popevke, šansone, glasbo za radijske igre in gledališče, filmsko glasbo. Če povzemamo, pisal je glasbo skoraj vseh takrat prisotnih zvrsti. In ni deloval samo v Sloveniji, ampak je prepotoval skoraj pol Evrope in še nekaj sveta, in če bi bil rojen kje drugje, bi verjetno doživel svetovni uspeh.« pravi glasbena urednica in avtorica cikla Alja Kramar ter dodaja: »Mojster je bil mojster; mojster, ki je svoje znanje razširil na vsa mogoča glasbena polja ter so ga prav njegova širina in vztrajnost, pa tudi pogum postavili na piedestal slovenske glasbene ustvarjalnosti. Čeprav ga je njegova drznost nemalokrat postavila v kočljiv položaj, ni obupal in se je z vsem srcem predajal raziskovanju novih oblik izražanj. Zato lahko brez obotavljanja rečemo, da Bojan Adamič še danes velja za enega najraznovrstnejših skladateljev.«
Bojan Adamič je že pred vojno ustvarjal z različnimi zasedbami; leta 1934 je ustanovil svoj prvi ansambel, ki se je pozneje preimenoval v Orkester Bojana Adamiča, vodil je študentski orkester Broadway, med vojno pa je v glavnem štabu vodil godbo. Po vrnitvi iz vojske je začel iskati člane svojih prejšnjih zasedb in ustanovil orkester, ki pa ga vodstvo Radia sprva ni sprejelo z velikim navdušenjem. Poimenoval ga je Plesni orkester Radia Ljubljana. Prvi nastop je imel 27. junija 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame, jeseni istega leta pa je orkester tudi uradno postal del Radia Ljubljana.
Po nekaj letih delovanja Bojana Adamiča in njegovega vodenja Plesnega orkestra se je končala gonja proti jazzu. Orkester je tedaj že zelo napredoval, vedno več je bilo poklicnih glasbenikov. Z Adamičem se je začela razvijati tudi slovenska zabavna glasba; vzcvetela sta popevka in šanson. Prav on je k orkestru pripeljal Jelko Cvetežar, Beti Jurkovič, Gabi Novak, Marjano Deržaj in Majdo Sepe.
V skoraj dvajsetih letih umetniškega vodenja in ustvarjanja za jazzovski orkester je Bojan Adamič odločilno vplival ne samo na razvoj Plesnega orkestra, ampak tudi na razvoj slovenskega jazza in zabavne glasbe. Prav v studiu 14 se je pod njegovim vodstvom začelo snemanje slovenske glasbe. Leta 1961 je orkester prevzel Jože Privšek, Bojan Adamič pa se je zaposlil kot vodja Glasbene produkcije in se bolj posvetil ustvarjanju za film in ostalih glasbenih zvrsti, kjer pa je prav tako zapustil neizbrisljiv pečat.
