Delo bo krstno izvedeno 30. septembra 2022, ob 20.00 na slavnostni prireditvi v kulturnem domu Črna na Koroškem, z neposrednim prenosom na Prvem programu Radia Slovenija.

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi že 55 let vsak torek nagovarja poslušalke in poslušalce prvega programa Radia Slovenija z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Avtorica oddaj v zadnjih letih je Nika Rožanc, urednica pa mag. Simona Moličnik, ki trdi: »Ljudska glasba ni nekaj, kar bi nam bilo všeč samo po sebi, zaradi svoje glasbene lepote. Ljudska glasba ima v sebi veliko več. Ima zvok in izraz, ki potujeta skozi stoletja in sta vgrajena v naš genski kod. V teh vsebinah se zelo preprosto, a hkrati tako kompleksno razgrinjajo skrivnosti in modrosti življenja. Poznavanje in razumevanje duhovne kulture preteklega nas ne le bogati, temveč nam pomaga razumeti družbeno, kulturno in umetniško prepletanje sedanjosti.«

Obletnico bomo počastili z novim glasbenim delom z naslovom Črjanske pravljice. To je suita za simfonični orkester in soliste, programsko zasnovana na lokalni mitologiji Črne na Koroškem, ki jo je po Vinku Möderndorferju priredil Rok Andres, idejno pa zasnoval dr. Tomaž Simetinger.
Avtor simfonične suite za orkester je skladatelj Lojze Krajnčan.

Ob Simfoničnem orkestru RTV Slovenija bodo nastopile solistka Zvezdana Novaković in Maroltovke z Jasno Žitnik Remic. Zgodbe bo pripovedoval dr. Tomaž Simetinger, dirigiral bo Lojze Krajnčan.

V glasbenem izrazu se bodo odstrle zgodbe o žal ženah, kralju Matjažu, babi Jagi in druge. Pripovedoval jih bo etnolog in kulturni antropolog, domačin, Čerjan dr. Tomaž Simetinger.

Skladatelj, dirigent in aranžer Lojze Krajnčan izvira iz glasbene družine. Obiskoval je glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član Big Banda RTV Slovenija, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih je ustvaril številne glasbene projekte; njegov opus je obsežen in zvrstno pester: od otroških skladb in šansonov, pa vse do del za revijski in džezovski orkester. Stalno ga nagovarjata tudi klasična in ljudska glasba.
Glasbeno širino mu daje nenehna želja po raziskovanju, vznemirja ga iskanje novih kompozicijskih izražanj, pri tem pa ga vodijo natančnost, poglobljenost in spoštovanje do glasbenega gradiva in glasbe kot umetnosti. Vsaka partitura Lojzeta Krajnčana je zgodba zase in v vsaki se zrcali njegova duša.

Zvezdana Novaković ZveN je vsestranska glasbena ustvarjalka in performarka. Sprehodila se je od etna in gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. V dobrem desetletju je delovala na toliko področjih in pri toliko projektih, da jih je težko popisati. Njen razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od lutk do uprizoritvenih presežkov Jerneja Lorencija, od klasike do džeza, od poučevanja vokalnih tehnik in študija kompozicije do vodenja pevskih zborov, od nacionalne opere do alterklubov, od pripovedovanja do harfe. Vse pa povezuje njen glas. Njen ZveN. "Težko je to spraviti v en paket. Je pa mogoče. A uvesti je treba nova pravila," pravi sama.
V avstrijskem Gradcu je končala diplomski študij džezovskega petja pri prof. Dena DeRose, v Mariboru diplomirala iz glasbene pedagogike, v bolgarskem Plovdivu pa je magistrirala iz ljudskega petja slovanskih in balkanskih kultur in leta 2018 končala magistrski študij v švedskem Gothenburgu, smer kompozicija. Od leta 2012 se uči igrati harfo pri mentorici Tini Žerdin. Je prejemnica več prestižnih mednarodnih nagrad, sama pa trdi, da oder zanjo ni le glasbeni koncert, temveč predstava. »Vsak trenutek moje prezence je pomemben. Zajemam iz drugih zanimanj v življenju, iz narave, filozofije, meditacije, dobre restavracije, človeške komunikacije in nore modulacije.«

Vokalna skupina Maroltovke je bila ustanovljena jeseni leta 2017 na pobudo takratnega umetniškega vodje Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Anžeta Kerča. Skupina se ob delovanju na folklornem področju loteva tudi večjih samostojnih glasbenih projektov. Kljub mladosti so pevke sodelovale s številnimi uveljavljenimi glasbeniki in ustanovami (med njimi sta Janez Dovč in Sounds of Slovenia ter Rudi Bučar, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), letos pa bodo posnele svoj prvi zvočni album. Tako je zasedba ob tradicionalnem načinu poustvarjanja ljudskih pesmi z vodenjem glasov vedno bolj odprta tudi za novejše glasbene prakse. Njihov repertoar pa oblikujejo ljudske pesmi, ki s svojo vsebino in zvokom nagovarjajo ženske glasove in njihova srca.
Skupino Maroltovke vodi Jasna Žitnik Remic, pevka, aranžerka, flavtistka in pedagoginja, ki sodeluje s številnimi glasbeniki, zasedbami in zavodi, velik del njene dejavnosti pa zajemata tudi aranžiranje za vokalne sestave ter organizacija koncertov in izobraževalnih dogodkov. Sodi med najaktivnejše posameznike oz. posameznice na področju sodobne glasbe a cappella v Sloveniji. V zadnjih letih je svojo dejavnost razširila tudi na področje ljudske glasbe. Za svojo aktivnost in zasluge na področju vokalne glasbe je leta 2021 prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Simfonični orkester RTV Slovenija je že krepko v sedmem desetletju svojega delovanja in vsa leta od ustanovitve ga krasita glasbena odličnost in vrhunska poustvarjalnost. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Začetki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezani z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število se je počasi povečevalo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji glasbeni produkciji si je Radio prizadeval za vnovično ustanovitev orkestra. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek, za njim pa so na tem položaju delovali Samo Hubad, Stanislav Macura, Anton Nanut, Lior Shambadal, David de Villiers in En Shao. Svojo umetniško pot z orkestrom je leta 2020 na mestu šefa dirigenta prevzel odlični bolgarsko-ameriški dirigent Rossen Milanov. V zadnjem desetletju je orkester vzbudil največ pozornosti strokovne javnosti z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Marko Letonja, Daniel Raiskin, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Miša Majski, Stefan Milenković, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Sarah Chang, Ning Feng, Jean Rondeau in drugi. Uspehi in predvsem izjemna kakovost orkestra niso ostali neopaženi niti pri nekaterih velikanih popularne klasične glasbe, tenoristih Joséju Carrerasu, Placidu Domingu, Andrei Bocelliju, Jonasu Kaufmannu, sopranistki Anni Netrebko, Jeanu Rondeauju ter duu 2Cellos, ki so si za spremljevalni orkester na koncertih v Sloveniji in bližnjih državah izbrali prav Simfonični orkester RTV Slovenija.

Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe iz svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je velik krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci domače zabavne glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni. Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah. Simfonični orkester RTV Slovenija je bil v letih od 2007 do 2019 član mednarodne mreže orkestrov ONE – Orchestra Network for Europe, ki jo je sofinanciral program EU Ustvarjalna Evropa. Novembra 2019 se je orkester kot prvi slovenski profesionalni simfonični orkester sploh z velikim uspehom predstavil na turneji v Latinski Ameriki. Pod taktirko Raoula Grüneisa in s slovitim violončelistom Mišo Majskim je koncertiral v veličastnih koncertnih dvoranah v Limi, Buenos Airesu in Sao Paulu. To je orkester, ki je zavezan odličnosti.