Slovenska narečja
Od 28. januarja do 11. februarja bomo ob sobotah popoldne predvajali novo sezono serije Slovenska narečja. V prvi oddaji bomo poslušali razlike med primorskimi narečji, kar devet jih je v tej narečni skupini. V oddaji bodo izpostavljena kraško, obsoško in istrsko narečje. Predstavili jih bodo priznani slovenski dialektologi, domačini in bolj izpostavljeni Primorci: Iztok Mlakar, Rudi Bučar, Nelda Štok Vojska, Alferija Bržan, Buške čeče in drugi.
V drugem delu gremo na razgibano Štajersko. Spoznali bomo glavne značilnosti le nekaterih govorov, predvsem srednjesavinjsko narečje, zgornjesavinjsko s solčavskim podnarečjem ter srednještajersko, v narečno skupino pa sicer sodijo še južnopohorsko in posavsko narečje ter pet podnarečij. Med štajerskimi ustvarjalci je med drugim o lepoti, pomenu in brezčasnosti narečne besede razmišlja tudi dr. Tone Kregar, slovenski glasbenik in zgodovinar.
V zadnji oddaji letošnje sezone se bomo posvetili dolenjski narečni skupini. Vanjo danes uvrščamo najobsežnejše dolenjsko narečje z vzhodnodolenjskim podnarečjem, kostelsko narečje od Babnega Polja do Kostela, v Beli krajini pa se govorita severno in južno belokranjsko narečje. Slišali bomo ljudi z Babnega polja, z bregov Kolpe in Čabranke in njihovo kostelsko narečje ter šentruperski govor.
Scenarije za serijo pripravlja voditeljica in urednica Neva Novljan, režira jo Siena Krušič.
Odmev davnine – slovensko mitsko in folklorno izročilo
Od 18. februarja bomo predvajali tridelno serijo Odmev davnine – slovensko mitsko in folklorno izročilo. Miti in legende so pomemben del vsake kulture, civilizacije, naroda. Najpomembnejši trenutek za ohranitev mita ali njegovega izročila je bil trenutek, ko se je mit ločil od rituala. Takrat je postal zgodba in stopil na pot, ki ga je pripeljala v današnjost. Mitska izročila tako veljajo za nekakšen izvor kulture naroda, za začetek njegove identitete in eksistence.
V prvem delu bomo spoznali gorska bitja. Strah pred neznanim je ustvaril v slovenskem gorskem svetu številna mitska bitja, ki so ta svet varovala. Zaradi strahu pred njimi se je človek izogibal nevarnih mest in tako preživel; gorska bitja so torej varovala tudi človeka! Poleg slavnega neranljivega Zlatoroga, škratov in velikanov so našle v tem svetu svoje mesto tudi širšemu občestvu manj znane Krivopete.
Rodiška Baba je bila po izročilu velik skalni monolit, ki je v Rodik prinašala dež in hudo burjo. Ko se je tako odločila, je posijalo sonce. Prav te Babe so se rodiški otroci tudi neznansko bali, saj so jo morali poljubiti, preden so odšli v Trst. In ker si tega niso upali, so raje ostali doma. Torej Baba je navsezadnje zares varovala otroke pred tujim – slabim svetom. To pa le eno izmed številnih izročil bab na slovenskem ozemlju. Babo bomo srečali v drugem delu serije.
V tretjem pa nastopijo vodna bitja. Voda je bila že od nekdaj pomemben življenjski element. Človek jo je potreboval, brez nje ne bi mogel preživeti, obenem pa se je vode bal. Častil je vodna božanstva in prosil za preživetje. Povodnega moža so se otroci bali, zato se deročim rekam niso upali približevati. Reke so imele v daljni preteklosti tudi pomembno vlogo trgovskih poti, zato so se njihovim – rečnim božanstvom poklanjali tudi brodarji.
Scenarije za serijo je pripravila Nuša Ekar, režiral jo je Božo Grlj.
Oblikovanje vrtov
V seriji oddaj Oblikovanje vrtov – od 11. marca dalje – bomo postavili vrtiček na balkonu, ozelenili stene in izmenjali zelenjavne presežke.
Sočni paradižniki, nekaj sadik bazilike, visok fižol, cvetača, por, grmiček žajblja in sivke, pa še nekaj cvetočih zdravilnih rastlin – zelenjavo lahko gojimo tudi v lončkih in koritih na balkonih, na urbanih balkonskih vrtičkih.
Narava je nekaterim rastlinam ponudila zares skope pogoje – rastejo na strmih, celo navpičnih površinah in popolnoma brez zemlje. Človek poskuša s posebno zasaditvijo, ki ji pravimo tudi vertikalna, naravni fenomen posnemati in ga vključiti v človekovo okolje. Zelene stene na zunanjih fasadah stavb in v notranjih prostorih filtrirajo zrak, znižujejo poletne temperature in celo čistijo vodo. Vertikalno ozelenitev bomo prikazali v drugi oddaji.
Darja Fišer je profesorica na Filozofski fakulteti, v prostem času pa vrtnarka, ki jo bomo spoznali v tretji oddaji. Pred petimi leti je vzgojila tako veliko število zelenjavnih sadik, da ji je zanje zmanjkalo prostora. Prijazno jih je podarila svojim prijateljicam. Rodila se je Zelemenjava. Letos bo pri menjavi presežkov sadik, semen, plodov in vrtnarskih nasvetov sodelovalo več kot 25 mest po vsej Sloveniji.
Scenaristka serije Oblikovanje vrtov je Ana Dular Radovan, režiserki Petra Hauc in Aleksandra Vokač.
Neverjetna živalska čutila (Super Senses)
Po različnih oblikah vrtov in idej, povezanih z gojenjem rastlin, bomo tudi prihodnjih 13 sobot, od 1. aprila, ostali v naravi. Opazovali bomo Neverjetna živalska čutila.
Mnoge živali so razvile izrazite in zanimivo oblikovane organe zaznave. A zakaj imajo kače razcepljen jezik, sloni velike uhlje, netopirji tako značilne nosove in zakaj se tipalke moljev zdijo podobne peresom? Živali se pri sporazumevanju, gibanju v prostoru, iskanju hrane in zagotavljanju varnosti, tako kot ljudje, zanašajo na svoja čutila. V izobraževalni dokumentarni seriji spoznamo, kako prav telesne oblike in značilnosti živalim zagotavljajo preživetje.
Serija je nastala v češko – ameriški koprodukciji.
Izobraževalne serije domače in tuje produkcije so na sporedu vse leto ob sobotah ob 17.20 na TV SLO 1.
Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija
Fotografije: s snemanja in iz oddaj
