Ti so plod dolgoletnega razmisleka in utelešenje prepričanj, etike in estetike njihovih ustvarjalcev. Obiskovali jih bomo ob sobotah ob 17.20 na TV SLO 1.

Zgodbe o ustvarjanju svojih unikatnih domov bodo z nami delili priznani športniki in uspešni poslovneži, vrata v svoje domove nam bodo odprli arhitekti in krajinski arhitekti; obiskali bomo laične dekoraterje, ki se lahko pohvalijo z naravnim čutom za lepoto, popeljali pa se bomo tudi z barko, opremljeno z masivnim lesom.

Večina ljudi sanja o hiši z vrtom. A ne družina našega olimpijca Rajmonda Debevca, ki je pred leti predmestno Škofljico zamenjala za središče Ljubljane. »Rajmond je izpolnil svojo obljubo,« se spominja žena Metka. »Ko smo se selili v hišo v predmestju, mi je obljubil, da se bomo vrnili, če si bom čez leta še vedno želela živeti v mestu.« Čeprav se je družina v svoji atrijski enodružinski hiši na robu gozda zelo dobro počutila, je ob prestopu otrok v srednjo šolo vseeno prevladala odločitev, da se preselijo v Ljubljano, bliže šolam in službam. Zakonca Debevec sta kupila staro meščansko stanovanje v zelo slabem stanju in mu vdihnila novo življenje. »Po selitvi smo ugotovili, da smo res mestni ljudje, ljudje asfalta in betona,« zadovoljno povesta zakonca, ki s pridom izkoriščata vse urbane, kulturne, družabne in kulinarične prednosti življenja le nekaj korakov od ljubljanske tržnice.

A Rajmond Debevec ni edini olimpijec, ki nas je povabil v svoj dom: obiskali smo tudi legendarnega Iva Čarmana, ki mu je leta 1984 v Sarajevu pripadla čast zadnjega nosilca olimpijske plamenice. Še danes jo ima doma, na častnem mestu, in prizna, da večino obiskovalcev najbolj navduši prav olimpijska plamenica. A mi nismo mogli prezreti vsega truda, ki sta ga z ženo Valerijo vložila v obnovo stare hiše. »Škoda bi bilo postavljati novo hišo, če pa imamo domačijo, ki izhaja iz naše rodbine in s seboj nosi neko zgodovino,« pravi Valerija. »Zdi se mi, da prihodnost obstaja le, če se gradi iz preteklosti. Iz niča se težko nekaj začne.« Za temeljito prenovo sta se na vrat na nos odločila pred leti, ko je v kopalnici počila cev, in jo izpeljala v pičlih treh mesecih. »Ko mi je Valerija kupila pet parov rokavic, sem takoj vedel, kaj me čaka. Tri mesece sem bil od pol šestih do desetih tako rekoč vseskozi na gradbišču,« se spominja Ivo. »Pa tudi komplicirala nisva,« dodaja Valerija. »Ploščice sva kupila v lokalni trgovini. Niti do Ljubljane se nisva zapeljala. Saj imajo povsod lepe stvari.«

Marina in Tom, oba biologa, sta pri urejanju svojega vrta ubrala manj uhojeno, a v tujini dobro sprejeto pot. Pred dvema desetletjema sta se preselila v hišo ob Gameljščici in uredila bujen, divji vrt. Marini je bilo v neizmerno veselje plavanje v potoku, a Gameljščica je z leti zaradi čezmernega onesnaženja izgubila status plavalne vode. Takrat sta se s Tomom odločila za vgradnjo bazena. »Prijatelji iz Belgije so že takrat, pred petnajstimi leti, komentirali, češ, kako to, da imamo vsi Slovenci še vedno te staromodne modre klorirane ozonske bazene, v Belgiji so pa že vsi ekološki,« se spominja Marina. Potem sta začela raziskovati naravne kopalne bazene in bila med prvimi pri nas, ki so se odločili za njihovo individualno vgradnjo. Danes vsak dan uživata v bazenu, ki se čisti brez škodljivih kemikalij, ter plavata med rastlinjem in naključnimi obiskovalci – pupki, žabami in številnimi pticami.

Tudi na vrtu družine Škrjanec je polno življenja: tu najdemo stoletna drevesa, ki so jih posadili že Mitjevi predniki, med bujnim rastlinjem se skriva celo živalsko kraljestvo, ne moremo pa spregledati niti številne človeške aktivnosti, ki jo privablja vrt. Zakonca Škrjanec – Mitja je krajinski arhitekt, Saša pa vodja blagovne znamke JagaBaba – sta namreč pred leti kar na vrtu postavila svojo pisarno, atelje in razstavni prostor, kar se je izkazalo za dosti boljšo alternativo najemu prostorov v katerem od bližnjih mestnih središč. »Jutranja pot v službo je čez zelenje. Ne, ne stojiš v koloni, ne, ne gledaš pločevine ... Moje delovno mesto ob veliki stekleni površini – to je zlata vredno,« odločitev o domači pisarni zagovarja Mitja, Saša pa potrdi, da je njeno delo v zelenem okolju – in le korak od domačih vrat – za kar 15 % produktivnejše.

Obiskali smo tudi arhitekta, zakonski par Majo in Gorana Dominko, ki sta pred leti stala na razpotju: ostati v dobri službi v Angliji ali se vdati domotožju in vrniti v rodno Prekmurje. Odločitev je spontano padla neki konec tedna, ko sta med krajšim oddihom pri družini na vrat na nos kupila propadajočo domačijo na Goričkem. Sledila je zahtevna in dolgotrajna prenova. »Že pred tem sva projektirala različne manjše in večje turistične objekte v Sloveniji. In vendar se nama je zdelo, da so imeli investitorji na koncu premalo posluha pri detajlih v interjerju. No, tokrat sva bila pa sama v položaju, ko sva morala upoštevati lastne visoke standarde. In ni bilo preprosto,« se spominja Goran, ki je skupaj z Majo dobro leto iskal in kupoval starine z okoliških domačij. A trdo delo se je izplačalo – njuno domačijo Pri Momi so hitro posvojili ne samo domačini, ampak tudi številni turisti, prislužila pa si je celo nagrado Občine Moravske Toplice za vzorno prenovo.

V svoj dom nas je spustilo še več ljubiteljskih dekoraterjev, ki s svojim čutom za estetiko navdušujejo svoje spletne sledilce: uspešna poslovneža sta nas vodila po gradnji in opremi družinske hiše in nam zaupala nekaj poslovnih trikov, ki sta jih uporabila med gradnjo; spremljali smo tudi popolno prenovo stanovanja na vsega osemnajstih kvadratih; ter se podali na plovbo po Piranskem zalivu z brezogljičnim plovilom, opremljenim z masivnim lesom.

Oblikovanje doma v skladu z lastnimi visokimi ideali je zahtevna naloga, a rezultati so neusahljiv vir navdiha in energije. Ambienti se vračajo z dvanajstimi novimi oddajami, ki jih pripravljajo novinarji Andreja Comino, Nika Arsovski, Valentina Vovk, Jasna Marin, Sanja Rubinič, Anja Prusnik in Stane Sušnik, voditelj pa je Boštjan Romih.

Viri fotografij: Mateja Jordovič Potočnik, Vida Dimovska, Aljoša Rebolj, Ambienti, lesnavesna, Jelovica, Lumar hiše.