Na primerih mest Berlina, Sarajeva in obeh Goric je projekt usmerjen v iskanje zgodb o doživljanju mej v mestih ter kako slednje vplivajo na odnose med prebivalci danes.Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z založbo Beletrina, MMC RTV Slovenija, Spomenikom berlinskemu zidu (Stiftung Berliner Mauer) iz Berlina, Zgodovinskim muzejem Bosne in Hercegovine (Historijski muzej BIH) iz Sarajeva in zavodom 47/04 iz Gorice osnoval mednarodni projekt Izza zidov: 1989–2019, namenjen pogovoru in zbiranju spominov o deljenih evropskih mestih.
Nekoč razdeljeno nemško mesto Berlin je primer, kako se lahko konstruktivno soočimo s preteklostjo in ukvarjamo z dediščino travmatičnih izkušenj danes. Mesto Gorica, ki je dobilo ime "mali Berlin", je bilo leta 1947 odrezano od delov predmestja. Leta 2004, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, je bila Nova Gorica bilo prizorišče simbolnega praznovanja in združevanja obeh Evrop. Naslovi, kot je „zadnji zid Evrope je padel“, so pisali zgodbe o novi Evropi, miru in enotnosti. Vendar pa so nove meje, nastale po razpadu Jugoslavije, nevidno razdelile multikulturno mesto Sarajevo. Novi zidovi vztrajajo vse do današnjega dne in oblikujejo različna razumevanja pojmov svobode in demokracije.
Mag. Kaja Jakopič, urednica uredništva za nove medije MMC RTVSLO je ob tem povedala: »Projekt smo zasnovali s slovenskimi partnerji, s katerimi smo zelo uspešno sodelovali že na projektu obeležitve petdesetletnice prelomnega leta 1968. V iskanju svobode je bil uspešen in odmeven projekt zasnovan z željo osvetliti ozadje velikih študentskih protestov in spodbuditi k razmisleku, kaj le ti pomenijo za skupno evropsko preteklost in prihodnost. Tudi pri projektu Izza zidov, ob tridesetletnici padca berlinskega zidu z vračanjem v preteklost, skušamo s pomočjo naših uporabnikov začrtati smernice naše boljše skupne prihodnosti.«
Dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine pa je dodala: »V prepričanju, da ne moremo ustvariti boljše prihodnosti brez kritičnega razmišljanja in večplastnega spominjanja na preteklost, želimo s projektom Izza zidov: 1989-2019 ponuditi prispevek k razumevanju svobode, demokracije in delitve, zlasti v zgodovinskih letih 1989 in 2004. Če nam bo razumevanje o omenjenih letih in dogajanju uspelo doseči, trdno verjamem, da bodo rezultati lahko odlična popotnica za ustvarjanje našo prihodnost, ki mora temeljiti na družbi brez zidov, tako realnih kot simboličnih.«
Mitja Čander, direktor založbe Beletrina pa pravi: »Državljani Evrope si zaslužimo živeti v boljši družbi, ki dosega v preteklosti zastavljene cilje in se iz napak preteklosti uči. Trideset let po padcu berlinskega zidu je jasno, da procesi demokratizacije in združevanja Evrope, napovedani v zgodovinskem letu 1989, niso uspeli doseči svojih ciljev. Čeprav je bilo porušenih veliko realnih in simboličnih zidov, so se namesto njih dvignili novi in nekateri še vedno globoko vznemirjajo našo družbo. Želimo si, da zidov ne bi bilo in če lahko s projektom, kot j Izza zidov pomagamo kakšnega od njih porušiti ali preprečiti njegovo izgradnjo, bomo cilje projekta zagotovo dosegli.«