Zmagovalke so ob tej priložnosti povedale: »Težko je bilo verjeti, da bomo res dosegli zmago na tako čudoviti prireditvi. Zbori so bili zelo dobri, a različni, programe pa je težko primerjati med sabo. Že med pripravami nam je nekaj tujih pevcev reklo, da smo njihovi favoriti, pa si vseeno nismo upali kaj dosti misliti na to. Osredotočili smo se na nastop in prav v zaključnem dejanju res vložili vanj vse svoje sile, koncentracijo in energijo. Izkazalo se je, da so našo energijo začutili tudi poslušalci v dvorani in pa strokovna žirija. Dihale smo skupaj in sledile zborovodji Primožu Kerštanju ter uspele Sloveniji prinesti zmago že na prvi izvedbi tega tekmovanja. Zelo smo ponosni na svoj dosežek. Produkcija dogodka je bila na visokem nivoju, vzdušje kljub velikemu številu nastopajočih prijetno in sproščeno. Zelo lepo je bilo videti, da se tudi drugi pevci veselijo z nami.«
Ženski pevski zbor Carmen manet je za zastopanje Slovenije na prvem tekmovanju Evrovizijski zbor leta izbralo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s finančno podporo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
O zmagovalcu je odločala tričlanska strokovna žirija v sestavi: britanski skladatelj John Rutter, latvijska mezzosopranistka Elīna Garanča ter švicarski zborovski dirigent Nicholas Fink.
Naše pevke so nastopile z glasbo mladih slovenskih skladateljev Sama Vovka in Katarine Pustinek Rakar. Skladatelja sta svoji skladbi, ki sta prepleteni s slovenskim ljudskim izročilom, napisala prav za to priložnost. Skladba Adrca (skladateljica Katarina Pustinek Rakar) opisuje življenje ženske v slovenski ljudski pesmi, spremljevalni rekvizit v vseh pesmih je ruta (narečno adrca), ki je bila nekoč nepogrešljivi del ženske oblačilne podobe. Spremljamo odraščanje dekleta, prvo zaljubljenost, poroko, rojstvo otroka, slovo od moža, ki odhaja v vojsko, in žalovanje ob njegovi smrti. Splet ljudskih pesmi se konča z vstajensko pesmijo Aj, zelena je vsa gora (peli so jo na velikonočni ponedeljek), ki simbolizira nov začetek in novo upanje. Skladba Ta na Solbici Sama Vovka pa se prav tako zgleduje po ljudskem melosu slovenske manjšine v Reziji, tudi njeno besedilo je v rezijanščini. Pripoveduje o tradicionalnem praznovanju poroke v vasi Solbica v Reziji, kjer razposajeni topot nog plesalcev preglasi reko Bilo in odmeva od Kanina. Sodobna glasbena podoba vključuje tudi tradicionalno grleno petje, topot z nogami in ploskanje.
Izmed devetih držav, ki so se tovrstnega tekmovanja udeležile, je drugo mesto osvojil pevski zbor iz Walesa, tretje pa iz Latvije.
Valižanski zbor 'Cor Merched Sir Gar' je zmagovalec prestižnega televizijskega tekmovanja valižanskih zborov, na katerem se je tudi uvrstil na tekmovanje za Evrovizijski zbor leta 2017. Zbor sestavljajo dijakinje iz Carmarthenshira (karm’adenšira) na zahodu Walesa. Njihov repertoar je izjemno širok, pesmi pa pojejo v različnih jezikih, tudi v valižanskem. Dekleta so najprej zapela tradicionalno valižansko uspavanko, ki poveličuje lepoto maternega jezika, sledila je pesem v češčini O, gora, o, svoj nastop pa so končala s tradicionalno nabožno pesmijo Wade in the Water. Zbor je vodil Islwyn Evans.
Dekleta iz latvijskega pevskega zbora Spigo prihajajo iz mesteca, 40 km oddaljenega od glavnega mesta Rige. Zbor je zmagal na Državnem tekmovanju zborov Latvijske televizije. V zboru je 50 deklet, starih od 15-25 let. S prvo pesmijo na tekmovanju so nam dekleta skušala naslikati impresionistično glasbeno sliko starodavne latvijske boginje sonca enega največjih latvijskih mojstrov glasbe Raimondsa Paulsa. V drugem delu so dekleta razpustila lase in zapela tradicionalno romsko pesem, ki opisuje življenje Romov v Latviji.Zbor je vodila Liga Celma Kursiete.
