RTV Slovenija je za svoj portal videa na zahtevo, Filmoteko, ob podpori Ministrstva za kulturo obnovila licenčnino šestindvajsetih kultnih slovenskih celovečernih in šest kratkih filmov, ki si jih lahko oktobra v sklopu Cikla slovenskega kinotečnega filma ogledate na digitalnih platformah Filmoteke.
Gre za izbor vrhunskih slovenskih filmskih klasik, ki si jih boste lahko za 48-urni ogled izposodili po posebni promocijski ceni za 2.5 eura.
Filmoteka, prva slovenska filmska knjižnica
Filmoteka je prva spletna knjižnica slovenskih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov, kjer si gledalci lahko izposodijo filme za ogled za 48 ur ali za 14 dni, risanke in pakete pa za 14 dni ali vse leto. V tem času so gledalcem na voljo kadar koli in v neomejenem številu ogledov prek spletne povezave. Na spletišču za filmske sladokusce si gledalci lahko ogledajo tako festivalske uspešnice kot kinotečne restavrirane filme. Filme lahko najdete na zkp.rtvslo.si ali na RTV 365.
Izbor filmov
V mesecu oktobru si boste lahko poleg 6 kratkih filmov ogledali tudi 26 izbranih slovenskih filmskih klasik in si jih za 48 ur izposodili po znižani ceni. Izbirali boste lahko med:
To so gadi
Burka z mestne periferije in legendarna domača komedija (s ponarodelim citatom »Jok, brate, odpade«), v kateri med drugim zaigrajo Boris Cavazza, Bert Sotlar, Dare Valič in Milada Kalezić.
Cvetje v jeseni
Melanholična pripoved o tragični ljubezni s slovenskega podeželja. Posneta leta 1973 po literarni predlogi Ivana Tavčarja v režiji Matjaža Klopčiča. Poleg Milene Zupančič in Poldeta Bibiča v glavnih vlogah film krasi legendarna filmska glasba, ki jo je napisal skladatelj Urban Koder. Cvetje v jeseni je prvi celovečerec, kjer je kot koproducent sodelovala RTV Ljubljana.
Politična farsa o zapletih s kolektivizacijo. Film, postavljen navzhodno Štajersko po drugi svetovni vojni, ki ga je po satirični gledališki uspešnici Toneta Partljiča posnel režiser Matjaž Klopčič. V glavnih vlogah zaigrata Polde Bibič in Milena Zupančič.
Sedmina
Nostalgična vojna drama o ljubezni z Radetom Šerbedžijo in Snežano Nikšić. Predmet nostalgije so 40. leta.
Krizno obdobje
Minimalistična drama o mladostni izgubljenosti. Svoj eksperimentalni celovečerni prvenec je režiser »posnel v duhu radikalnega realizma cinéma vérité« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar) in se z njim uvrstil na prestižni filmski festival v Berlinu.
Grajski biki
»Črni film« o mladinskem prestopništvu, v katerem je prvič v zgodovini slovenskega filma mogoče videti popolnoma golo žensko. Gre za celovečerni igrani prvenec Jožeta Pogačnika iz leta 1967.
V mladinskem filmu Sreča na vrvici med drugim zaigrajo Matjaž Gruden, Mitja Tavčar, Nino de Gleria, Polona Rajšter, Andrej Djordjevič in drugi. Scenarij je po romanu Vitana Mala Teci, teci kuža moj napisal Jane Kavčič, ki je film tudi režiral.
Maja in vesoljček
Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Prvi slovenski znanstveno-fantastični film, ki ga je leta 1988 posnel mojster mladinskega filma, Jane Kavčič, in tudi prvi film, kjer so vidnejšo vlogo odigrali kaskaderji.
Ples v dežju
Prvi jugoslovanski celovečerec v novovalovskem slogu, ki ga je posnel eden od največjih avtorjev v zgodovini slovenskega filma. Scenarij je po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan napisal Boštjan Hladnik, ki je film tudi režiral.
Sončni krik
Popartistična erotično-kriminalna komedija. Odštekana kriminalna zgodba je le pretveza za lik »mladeniča, ki mu hočejo vsi nekaj 'ukrasti' – kriminalca denar, za katerega sploh ne ve, da ga ima, množica deklet v obmorskem letovišču pa njega samega oz. njegovo 'moškost'« (Zdenko Vrdlovec, filmski zgodovinar).
Zvezdica Zaspanka
Prvi slovenski celovečerni lutkovni film, ki so ga ustvarili leta 1965 na podlagi prve slovenske radijske igre za otroke, ki jo je leta 1952 zapisal Frane Milčinski – Ježek. Svoj lutkovni krst je doživela leta 1955 v Mestnem lutkovnem gledališču v režiji Jožeta Pengova in likovni zasnovi Mare Kraljeve. Na mah je osvojila tako domače kot tuje občinstvo, leta 1965 pa so na pobudo Črta Škodlarja po predstavi posneli prvi barvni slovenski celovečerni film z lutkami.
Dolina miru
Poetična vojna drama o usodi otrok. Dolino miru si je premierno ogledalo 52.030 gledalcev, film je bil prodan v 22 držav in z njim je leta 1956 slovenski film na festivalu v Cannesu dočakal prvi uspeh. Potegoval se je za zlato palmo na festivalu v Cannesu, medtem ko je bil za najboljšo moško vlogo nagrajen John Kitzmiller.
Kala
Alegorična poema o vojni. Partizanski film z glavno junakinjo, psico Kalo, pri katerem sta kot režiserja moči združila dva ustvarjalca: eden od najpomembnejših hrvaških režiserjev Krešo Golik in slovenski scenarist, pisatelj in dramatik Andrej Hieng.
Ko zorijo jagode
Sentimentalna pripoved iz leta 1978 o težavah najstnikov in njihovem odkrivanju spolnosti. Scenarij Ivana Potrča temelji na priljubljenem mladinskem romanu Branke Jurce Ko zorijo jagode iz leta 1974. Tudi film je požel veliko zanimanja: ob premiernem prikazovanju ga je v Ljubljani videlo 36.595 gledalcev, v celotni nekdanji Jugoslaviji pa več kot 200.000.
Minuta za umor
Kriminalka s političnim ozadjem. Prvo pravo slovensko kriminalko, ki se odvije v znamenitem ljubljanskem nočnem klubu Nebotičnik, je posnel režiser Jane Kavčič. Scenarij je nastal po literarni predlogi Milana Nikolića, čigar delo je dve leti pred tem že navdahnilo prvi domači vohunski film X 25 javlja.
Nadaljevanje filmske komedije Vesna. Film »odlikuje odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da še mrtvega spravil v dobro voljo« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar).
Poslednja postaja
»Črna« drama o propadlih socialističnih idealih. Poslednja postaja je prvi slovenski celovečerni film, ki je postavljen v Maribor. Po scenariju Branka Šömna ga je v neorealističnem slogu leta 1971 režiral Jože Babič.
Povest o dobrih ljudeh
Lirična pripoved o neuresničljivih željah. Posnel jo je France Štiglic leta 1975 po enem od najbolj znanih romanov prekmurskega pripovednika Miška Kranjca.
Vesna
Romantična komedija iz dijaškega življenja. Prva prava slovenska komedija, ki jo je posnel Čeh František Čap s kopico takrat neprofesionalnih igralcev. Po glavni vlogi Vesne se imenujejo najpomembnejše slovenske filmske nagrade vesna.
Sodobna erotična melodrama in kultni film slovenske hipijske generacije. Maškarada je prvi slovenski celovečerec, ki je leta 1971 doživel cenzuro (izrez 20 minut materiala) zaradi nepolitičnih razlogov (prizorov spolnosti in preklinjanja). Režiser filma je bil Boštjan Hladnik.
Vdovstvo Karoline Žašler
Drama o tragični usodi ženske v ruralno-industrijskem okolju. V filmu Vdovstvo Karoline Žašler med drugim zaigrajo Milena Zupančič, Miranda Caharija, Marjeta Gregorač, Polde Bibič in drugi.
Ne joči, Peter
Partizanska komedija z otroki. Že ob premiernem predvajanju je film dosegel izjemen odziv pri gledalcih (videlo ga je 82.295 gledalcev) in sledilo je še toliko najrazličnejših repriz, da si je »danes težko predstavljati kakšnega Slovenca, ki filma ne bi videl ali ne bi kdaj v svojem življenju koga vprašal: 'A si ti tudi noter padel?'« (Dr. Peter Stanković, filmski zgodovinar).
Epopeja o narodnoosvobodilnem boju. Scenarij je po svoji noveli Očka Orel pripravil Ciril Kosmač, po zapletih je režijo prevzel takrat 28-letni France Štiglic, pri kompoziciji prizorov je direktorju fotografije Ivanu Marinčku pomagal slikar Veno Pilon.
Po isti poti se ne vračaj
Socialna drama o ekonomskih migrantih. Prvi slovenski film, ki se je leta 1965 spoprijel s težavami, ki so jih imeli delavci iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik v Sloveniji.
Deseti brat
Digitalno restavrirana ekranizacija prvega slovenskega romana. Vojko Duletič je bil provokativen in oster avtor, njegovo sobivanje s kritiki in gledalci ni bilo nikoli spokojno.
Nasvidenje v naslednji vojni
Epska pripoved o intelektualcu v kaosu vojne. Digitalno restavrirana slovenska filmska klasika, ki jo je leta 1980 po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro posnel režiser Živojin Pavlović.
