Podelitev v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, ki je bila v četrtek, 14. septembra 2023, v neposrednem radijskem in video prenosu, je pospremila glasbena spremljava saksofonista Primoža Fleischmana, zmagovalno zgodbo Tatjane Plevnik Jablana pa je interpretirala dramska igralka Nataša Barbara Gračner. Podelitev je režiral Alen Jelen.
Letos je na razpis Uredništva za kulturo tretjega programa Radia Slovenija – Programa Ars prispelo 345 zgodb, strokovna žirija, ki so jo sestavljali Andrej Peric, Matej Juh in predsednica Silvija Žnidar, pa je za najboljšo izbrala zgodbo Jablana. V ožji izbor je uvrstila še šest zgodb, in sicer avtoric Barbare Kapelj in Jerneje Fišer, dve je napisala nagrajenka Tatjana Plevnik, eno pa Franjo Frančič – eden izmed avtorjev ni potrdil svojega avtorstva za zgodbo brez naslova in s šifro Luscinia. Zgodbe iz ožjega izbora so v okviru oddaje Literarni nokturno predstavili na prvem in tretjem programu Radia Slovenija v dneh pred slavnostno podelitvijo nagrade za najboljšo zgodbo.
Tatjana Plevnik je na natečaju že sodelovala, leta 2017 se je z zgodbo Cici Mici in ruska ruleta uvrstila v ožji izbor za nagrado. Je pedagoginja, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Delala je na Centru za razvoj univerze in ministrstvu za šolstvo, kjer je vodila slovensko enoto evropskega omrežja za izobraževanje, prevajala strokovna dela in pisala članke. Kratke zgodbe je začela pisati po upokojitvi leta 2014, objavlja pa tudi v različnih slovenskih literarnih revijah in je v letih 2020 in 2021 štirikrat zmagala na različnih natečajih po Sloveniji. Deluje tudi kot mentorica več skupin za ustvarjalno pisanje. Nedavno je pri založbi Litera izdala svoj knjižni prvenec z naslovom "Vabe - zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug".
Tatjana Plevnik pravi, da poskuša "pisati na različne načine, tudi provokativno. Mogoče je to način, s katerim se upiram 'nevidnosti starejših žensk'. Sama prepoznam v svojih zgodbah skupno nit, ki je, mislim, ironija (tudi samoironija). Res je tudi to, da ne znam napisati dobre zgodbe na hitro. Ko jo napišem, jo pustim odležati, dokler ne pozabim, da sem jo napisala jaz, zato da jo pozneje laže popravljam in pilim. Ves proces traja kar dolgo, tudi več let".
Zgodba z družinsko motiviko – zlorabo otroka v toksičnem okolju
Kot je zapisala žirija, v zgodbo "Jablana vstopimo in medias res že s prvo povedjo. Seznanimo se z jedrno družino, očetom kriminalistom in materjo paznico, spoznamo njun vsakdanjik, iz katerega je razvidna njuna težnja po disciplini, urejenosti, čistoči, nadzoru, hkrati pa tudi močno obrobno mesto hčere v družini. Zgodba je premišljeno dramsko strukturirana z diskretno metaforiko, prepriča pa tudi s postopno karakterizacijo in nevsiljivo primerjavo hčere kot osrednje protagonistke z naslovno jablano in njenim življenjskim ciklom. Ta osnovna zgradba omogoča organsko stopnjevanje napetosti, hkrati pa tankočutno ponazarja nihanje protagonistke med upom in brezupom. Zgodba družinsko motiviko – zlorabo otroka v toksičnem okolju – postavi tudi v širši družbeni kontekst, pokaže na nepravilnosti delovanja tako znotraj same družinske celice kot tudi ustanov in družbenih struktur, v katere je vpeta. Jablano odlikujejo tudi premična pripovedna gledišča, ki skupaj z ilustrativnimi fabulativnimi pripetljaji kompleksno osvetljujejo posamične misli in dejanja literarnih oseb. Izhodiščna težka tematika bi zlahka zdrsnila v fetišizacijo in samonanašalnost zla, vendar vseskozi ostaja v mejah verjetnosti in dopušča raznolikost interpretacij. Konec tako ni enoznačen, odpira možnost rešitve".
Nagrada za najboljšo kratko zgodbo je dobila ime lastovka pred dvema letoma ob tridesetletnici natečaja, v zadnjih petih letih pa so jo poleg Tatjane Plevnik prejeli še Manka Kremenšek Križman, Jurij Černič, Davorin Lenko in Vincenc Gotthardt.
