Oddaja Rešeni pred izumrtjem, ki je nastala v sodelovanju z EBU-jem, Evropsko radiodifuzno zvezo, in desetimi nacionalnimi televizijami, bo predstavila spodbudne okoljevarstvene zgodbe evropske celine, tudi iz Slovenije. Gre za zelo poseben vseevropski naravoslovni projekt.

V Evropi živi kar 546 vrst sladkovodnih rib. Skoraj 80 odstotkov jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Skoraj polovici resno grozi izumrtje. Številne reke so onesnažene, človek pa jim je poleg tega spremenil tok. V njih živeče ribe zato čedalje teže preživijo. V slikoviti Vipavski dolini v Sloveniji raziskovalci obnavljajo habitat lokalizirane in ogrožene primorske podusti, znane tudi pod imenom lasca, ki živi le v Sloveniji in Italiji. Njihova dognanja, pridobljena s prizadevanji za rešitev te ribe, lahko uporabijo v drugih sladkovodnih ekosistemih po vsej Evropi.

»Habitat primorske podusti bomo ščitili še naprej, zato da bodo vnosi primorske podusti čim bolj uspešni v bodoče. Enako tako bomo ozaveščali tudi ribiško mladino, kakor tudi širšo javnost,« je za oddajo povedal Tone Tavčar iz Zavoda za ribištvo Slovenija.

Zgodbo lasce bo v oddaji Rešeni pred izumrtjem predstavila Anja Čuček, ki je ob projektu povedala: »Veseli me, da so strategije reševanja ogroženih vrst v Evropi tako uspešne, vendar pa to ne sme biti ne tolažba ne izgovor za nepremišljeno ravnanje z naravo. Zakaj bi morali reševati in popravljati napake, če jih lahko preprečimo?«

Od obal Združenega kraljestva …

Na Irskem so izbrali zgodbo o rožnatih čigrah, enih najredkejših evropskih morskih ptic. Največjo gnezditveno kolonijo najdemo na otočku Rock-a-bill pri obali severno od grofije Dublin. Na njem skupina čuvajev iz organizacije BirdWatch Ireland pod vodstvom dr. Stephena Newtona skrbi za pomembno populacijo teh zelo ranljivih ptic in spremlja dogajanje v njej. Rožnate čigre ves čas varujejo in jim postavljajo posebne gnezdilnice, zato je projekt izjemno uspešen, pomaga pa tudi pri vnovični naselitvi rožnatih čiger drugod po Evropi.

V Severni Irski vidimo, kako sta naravni sovražnici nehote postali zaveznici, saj okrevanje plenilskih kun zlatic končno spreminja usodo ogroženih domačih navadnih veveric, ki so jih iz domačega okolja preganjale tujerodne in invazivne sive veverice. Te si prisvajajo hrano navadnih veveric in med njimi širijo bolezni. Kune zlatice tako pomagajo tudi pri obnovi gozdnih ekosistemov, ki so jih poškodovale sive veverice.

Ob obali Škotske spremljamo prizadevanja za označevanje in sledenje drugi največji ribji vrsti na svetu, mogočnim morskim psom orjakom. Raziskovalci želijo izvedeti več o tem, kje se gibljejo, predvsem pa razvozlati skrivnost njihovega parjenja. Znanje je moč, in več ko bodo okoljevarstveniki lahko izvedeli o teh slabo poznanih morskih velikanih, bolje bodo razumeli njihove potrebe in jim pomagali preživeti.

…. preko Italije, Švice in Nemčije …

Vse preradi sklepamo, da ljudje in ogrožene živali ne morejo sobivati in da nadaljnja urbanizacija žal neizogibno vodi v krnitev biotske pestrosti. Italijanski okoljevarstveniki v Rimu se s tem ne strinjajo. Predstavljajo nam bogastvo prostoživečih živali v živahnem večnem mestu in kažejo, kako so si v njem opomogli celo zdesetkani in ogroženi sokoli selci, najhitrejše živali na svetu.

Tudi naša mesta so lahko zatočišča netopirjev in bi tudi morala biti. To prikazujejo prizadevanja za varovanje ranljivih populacij gladkonosih netopirjev v švicarskem mestu Bellinzona. Krajani jih dolgo niso razumeli in so se jih celo bali, zdaj pa so se jim prikupili. Spremljamo skupino raziskovalcev, ki razvijajo učinkovite rešitve za ublažitev težav, ki jih tem zelo občutljivim letečim sesalcem povzroča človek. Ena od teh težav je svetlobno onesnaževanje.

Ob omembi hrčkov navadno pomislimo na kosmate hišne ljubljenčke, ki so priljubljeni po vsem svetu. In pri tem zlahka spregledamo, da so prostoživeče populacije velikega hrčka v Evropi ogrožene. Za drastičen upad njihovega števila sta kriva predvsem uničevanje njihovega okolja in intenzivno kmetijstvo. Toda okoljevarstveniki nemške zvezne dežele Bavarska preizkušajo rešitve, s katerimi bi življenjsko okolje teh malih plašnih glodavcev obnovili ter poskrbeli, da bodo našli hrano in zavetje zase. Zasnovali so domiseln način za iskanje teh samotarskih živali in njihovih skritih gnezdilnih rovov. Pri tem uporabljajo posebej za iskanje hrčkov izurjene pse.

… do Norveške in Španije

Podnebne spremembe so ena največjih težav, s katerimi se spoprijema naš svet in ki ljudem in živalim že prinašajo velike izzive. Najbolj pa trpijo živali, prilagojene za življenje na polarnih območjih. Njihovo preživetje je odvisno od snega in ledu, ki pa zdaj hitro izginjata. Vendar niso vse novice slabe. Na Norveškem vsedržavni projekt, s katerim želijo polarne lisice po dolgem času znova naseliti v njihovih nekdanjih loviščih, že rojeva sadove in pomaga tem majhnim plenilkam s severa zagotoviti varno prihodnost.

Podnebne spremembe ogrožajo tudi glavate karete. V Barceloni so španski okoljevarstveniki, krajani in mestne oblasti združili moči, da bi pomagali tem očarljivim morskim plazilcem. Skupine prostovoljcev varujejo njihova jajca noč in dan. Prostor za naravo so našli celo v enem najživahnejših sredozemskih mest. Domačini se učijo ceniti biotsko pestrost in uživati v njej.

Vsi EBU-jevi partnerji po Evropi so želeli opozoriti na prizadevanja, ki dokazujejo, da je ogrožene vrste mogoče rešiti in da to tudi počnejo. Volja najde pot. Pomembno je, da te zgodbe povemo in gledalce ozavestimo, da je pred izumrtjem mogoče rešiti celo najbolj ogrožene živali ... Če za to obstaja volja.