Serija Samosvoji – Free spirits prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov. Njihova stališča in način izražanja dvigajo prah v okolici, zato jih ta poskuša omejevati ali utišati.
Spoznavamo njihov svet, odločitve, delo in življenjski slog, ki štrli iz povprečja in drami družbo iz brezčutnosti. Ob njihovih zgodbah se srečamo z življenjskimi dilemami in izzivi, s katerimi se samosvoji ljudje spopadajo vsak dan. Ti izbrani ustvarjalni posamezniki se zavzemajo za pomembni vrednoti: svobodo govora in svobodo izražanja. Jasno zagovarjajo svoja prepričanja in ne sklepajo kompromisov.

Serija kratkih dokumentarnih filmov, v katerih se predstavi šestnajst drugačnih, zanimivih, prodornih samosvojih posameznikov, bo v mesecu decembru objavljena na spletnem portalu www.rtvslo.si/tv/dokumentarni.

Objavljamo seznam objav in kratek opis izjemnih zgodb zanimivih posameznikov:

Simon
Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito z več kot 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življenjsko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost, se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenjska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.

Gil
Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami.

Frida
Lenuhinja sem, rada pove Frida Šarar. Pesnica, blogerka in po novem pevka se pogosto igra s konceptom zasebnosti; v pesmih se boleče razgali, v živo pa je rahlo zadržana, skoraj sramežljiva in po svoji izbiri malce osamljena. Frida živi na Reki. V hrvaškem mestu govori srbsko. Prebrisana kombinacija za »pripadnico sovražnega naroda,« kot ji ljubeče pravi mož. Več kot 25 let po vojni so politični odnosi med Srbijo in Hrvaško še vedno razgreti in vplivajo na življenja navadnih ljudi. Zato pisanje v maternem jeziku za Frido nenadoma postane politična drža. Ampak njej je jezik pisan na kožo, zato lahko v pesmi brez zadržkov reče: V rit se zaletite z jezikom!

Sumon, 12. december
Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane. Na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.

Ricardo, 13. december
Ricardo Lalanda je umetnik in predsednik Bananske republike. Je resen kipar, ki se zateka k humorju, ko z metaforami izziva in napada ustaljeni sistem.

Mohamad, 16. december
Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.

Fairooz, 17. december
Fairooz Nazifa ni vedela, kam pelje njeno življenje, dokler ni odkrila svojih darov. Po več sporih z domačimi se je odločila, da se bo preselila v Dako in zaživela sama. Izvira iz konservativne islamske družine, kar pa ji ni preprečilo, da bi sledila svojim sanjam. Zdaj je pevka, zvezdnica, ki si želi kot nomadska umetnica nastopati po vsem svetu.

Renato, 18. december
Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video Zakon gejev je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec.

Samira, 19. december
Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti.

Francisco, 20. december
Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev o novi pesmi, ki jo je objavil.

Nastija, 23. december
Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na področju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge: angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podaja na novo angažirano foto-video odpravo.

Nazrul, 24. december
Nazrul je smisel življenja našel v filozofiji Lalona, mističnega pesnika in družbenega reformatorja. Pripada skupnosti baulov in skozi glasbo uči o humanizmu in strpnosti. Vendar ga nekateri muslimani diskriminirajo, čeprav tudi sam verjame v Alaha.

Fazle, 25. december
Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.

Rita, 26. december
Rita Perlaki je biokemičarka, dokončala pa je tudi študij menedžmenta. Po hudi bolezni se je preselila na Azore, kjer se je odločila za zdravo in okolju prijazno življenje. Med drugim turiste na otoku Sao Miguel uči, kako živeti s čim manj plastike.

Lovro, 27. december
Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno?

Hind Hakki, 28. december
Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.

Serija Samosvoji bo na sporedu na Televiziji Slovenija februarja 2020.