Pentalog dokumentarnih oddaj z naslovi Zatišje pred viharjem, Krvave galicijske poljane, Doberdob, slovenskih fantov grob, Preboj pri Kobaridu in Propad je posnel režiser, soscenarist in urednik Valentin Pečenko s številno snemalno ekipo, scenaristom mag. Markom Štepcem ter drugimi strokovnimi sodelavci, priznanimi slovenskimi in tujimi zgodovinarji in preučevalci zgodovine tega obdobja, ter s pomočjo številnih domačih in tujih muzejev ter arhivov.

Serija, ki je nastala v Kulturnem in umetniškem programu, je največji televizijski projekt o obravnavani temi v Sloveniji. Pripoved se osredotoča na Slovence in njihovo preživljanje 'let strahot', kot je čas velike vojne, pozneje imenovane 1. svetovna vojna, označil Ivan Cankar. Uvodna oddaja predstavi evropski in predvsem slovenski zgodovinski čas, družbene in politične razmere, ki so julija 1914 vodile v prvi svetovni spopad.

Naslednje oddaje pa se posvečajo zlasti Slovencem: slovenskim vojakom in polkom v avstro-ogrski vojski v zaledju; na prostranih bojiščih daljne Galicije v boju proti Rusom na vzhodni fronti; na zahodni, domači soški fronti v boju proti »verolomnim« Italijanom in znamenitim bitkam na doberdobski planoti, bitki za Sv. Gabriel – Škabrijel, tem največjim vojaškim spopadom na slovenskih tleh, ter »čudežnemu« preboju pri Kobaridu. Orišejo vojne razmere, odločilne vojaške dogodke v Posočju in v zaledju fronte ter razplet velike vojne in propad »večne« monarhije, za katero so se bojevali in umirali tudi slovenski fantje in možje.

18. 2. 2014: Zatišje pred viharjem (1. del)
Narodni preporod in kulturna emancipacija Slovencev v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja. Naraščajoči nacionalizmi velikih in malih narodov, tudi slovenskega, ki trči ob nemškega in italijanskega, boj za prevlado nad ozemlji, kolonijami in surovinami pahne svet in tudi Slovence po sarajevskem atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda junija 1914 v t. i. veliko vojno, pozneje imenovano 1. svetovna vojna.

25. 2. 2014: Krvave galicijske poljane (2. del)
Verižne vojne napovedi držav antante in centralnih sil julija 1914, mobilizacija avstro-ogrske vojske, odhod maloštevilnih enot s slovenskimi vojaki na balkansko bojišče v boj s Srbijo, odhod glavnine slovenskih polkov na vzhodno galicijsko fronto, njihove strahotne izgube v spopadih z rusko vojsko v prvem letu vojne, pretresljiva pisma slovenskih vojakov o golgoti in moriji, »krvave galicijske poljane« in umik čez Karpate v ledeno mrzli zimi 1914 - 1915 se zapišejo v zgodovinski spomin kot ena izmed najbolj tragičnih in travmatičnih preizkušenj naroda, ko je padlo največ Slovencev v 1. svetovni vojni.

4. 3. 2014: Doberdob, slovenskih fantov grob (3. del)
Barantanje in vstop Italije v vojno spomladi 1915 na strani antantnih sil, italijanska zasedba obmejnega večinsko slovenskega zahodnega dela avstro-ogrskega ozemlja, vzpostavitev italijanske avstro-ogrske fronte z njenim soškim in tirolskim delom, prve italijanske ofenzive na soški fronti od junija 1915 do novembra 1916, strahotne izgube na obeh straneh, »Doberdob, slovenskih fantov grob«, premestitev slovenskih polkov na tirolsko bojišče spomladi 1916, kjer pri Asieru in Asiagu sodelujejo v avstro-ogrski ofenzivi Strafexpeditions - Kazenska odprava, padec Gorice avgusta 1916 in zlom mita o nepremagljivih branilcih, smrt cesarja Franca Jožefa novembra 1916, slutnja skorajšnjega konca monarhije.

11. 3. 2014: Preboj pri Kobaridu (4. del)
10. in 11. soška bitka avgusta in septembra 1917, najbolj krvava in največja vojaška bitka na slovenskih tleh, v bojih za obrambo ključnega hriba Sv. Gabriel – Škabrijel nad Solkanom pri Gorici slovenska 87. polk iz Celja in 2. gorski strelski polk iz Ljubljane odbijeta vse italijanske napade in izkažeta eno največjih junaštev v 1. svetovni vojni, priprave na 12. avstro-ogrsko nemško soško ofenzivo Waffentreu - Zvestoba v orožju zgodaj jeseni 1917, pozneje imenovano tudi »čudež« ali preboj pri Kobaridu; 24. oktobra zjutraj pretežno slovenski mariborski 26. strelski polk opravi eno ključnih nalog pri zavzetju Bovca, veselje ob osvobojenem Kobaridu, Gorici in drugih slovenskih krajih, poraz, zlom in beg italijanske vojske, cesar Karel oktobra 1918 v Ljubljani deli veselje z domačini, slovensko ozemlje je naposled osvobojeno.

18. 3. 2014: Propad (5. del)
Beg in razsulo italijanske vojske, ponovna vzpostavitev fronte na reki Piavi novembra 1917, pomanjkanje hrane in upori avstro-ogrskih vojakov, tudi slovenskih, pozimi in spomladi 1918, neuspela avstro-ogrska ofenziva na Piavi junija 1918, umik in vdaja avstro-ogrske vojske po zmagoviti oktobrski ofenzivi italijanske vojske, razpad Avstro-Ogrske, italijanska zasedba zahodnega slovenskega ozemlja in približevanje Ljubljani, kjer je vladal kaos; 29. oktobra 1918 ustanovitev Države SHS in prva slovenska narodna vlada v Ljubljani. Narodne straže in razoroževanje stotisočglave množice umikajočih se avstro-ogrskih vojakov, ki so plenili in ropali na železniških postajah, ustanovitev Kraljevine SHS 1. decembra 1918, ki jo priznajo zahodni zavezniki in Amerika, nastopijo novi junaki, nove iluzije in razočaranja.