Tri zgodbe, tri spolne zlorabe, tri ranjene ženske. Prva je že blizu petdesetih, druga pri tridesetih in tretja je pravkar prestopila prag polnoletnosti. Vse tri druži najbolj kruta usoda – spolna zloraba v otroštvu. Najstarejša, kljub zrelosti in izkušnjam v življenju, še vedno močno prizadeta, ne želi govoriti o tem, kdo jo je zlorabljal, temveč o posledicah spolne zlorabe. V temno luknjo svojega spomina je potisnila grenko izkušnjo otroštva, vendar jo je po desetletjih na nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi nobenemu otroku, začelo opominjati telo. Nenadne reakcije na vonj, slike, glasbo … Druga spolna zloraba se je odvijala v domačem okolju, dedek je zlorabljal svojo 5-letno vnukinjo. Po priznanju tega zločina je nekaj let sedel v zaporu. Tudi po njegovi smrti se vnukinji ni odvalil kamen od srca. Pravi, da je to ostalo v njej. Najmlajša ženska je spletno zlorabo doživljala pri 14 letih. Pedofil jo je pripeljal do roba prepada, poskusa samomora, samopoškodovanja, hiranja ... Kljub obsodbi pedofila, ki je v nekaj letih zlorabil več kot 150 deklic, svoje življenje še vedno postavlja na noge.

Robert Tekavec, kriminalist, ki je vrsto let spremljal in odkrival storilce teh gnusnih in nečloveških dejanj, opozarja, da so vse zlorabe otrok težke. Še posebej, če se zgodijo v domačem okolju, kjer otroke zlorabljajo tisti, ki so jim otroci zaupali in se nimajo kam zateči. V svoji karieri, pravi, se je srečal s storilci starimi od 14 do 80 let. Njihov osebni profil je nedoločen – lahko so samski, poročeni, imajo otroke ali živijo s starši. In pogosto je bil presenečen, ko je ugotovil, da je bil storilec ugledna oseba v družbi. Med lovom na te krute storilce je s sodelavci naletel celo na priročnik, v katerem so bila podrobna navodila, kako zlorabljati otroke. Strašljiv je bil tudi primer, ko je naročnik spolne zlorabe, ki je morala biti posneta, zahteval, naj otroka na koncu usmrtijo. V tujini, kjer se je zgodil ta primer, so mu to zahtevo žal tudi uresničili.

Žrtve s to izkušnjo živijo vse življenje, soočajo se z njenimi posledicami in nekatere tudi klonejo. Brezizhodnost, obup, žarek upanja, hoja navzgor in spet padec, so pogosti spremljevalci vsakdanjosti žrtev. Njihovo dušo ne morejo zaceliti niti zaporniške sobe posiljevalcev otrok, niti molk in odganjanje resničnosti. Zato družba ne sme molčati, o primerih je treba govoriti, opozarjati in predvsem prepoznavati znake zlorabe ter o njih obvestiti pristojne institucije.

»Če bomo zgolj obsojali te zločine, ne da bi tudi ukrepali, smo storili skoraj – NIČ,« je povedala avtorica dokumentarnega filma Krik Jasna Krljić Vreg. Dokumentarni film bo na sporedu TV SLO 1 v sredo, 31. 3. 2021, ob 22.50.