Tudi v novem letu bomo sredine popoldneve v premiernih izobraževalnih oddajah, ki nastajajo v Uredništvu izobraževalnega programa Televizije Slovenija, odkrivali in naslavljali teme, ki neposredno zadevajo vsakega posameznika. Avtorica Nina Cijan bo v novi sezoni oddaj Družbeni fenomeni pozornost namenila digitalni preobrazbi in sodobnemu očetovstvu.

»Tako kot vsako leto se v seriji Družbeni fenomeni tudi letos dotikamo dveh tem, ki so ju prinesle družbene spremembe. V oddaji o digitalni preobrazbi razmišljamo o prednostih in pomanjkljivostih pospešene digitalizacije delovnih procesov, izobraževanja in našega vsakodnevnega življenja. V oddaji o sodobnih očetih pa z dnevno rutino treh družin osvetlimo vlogo sodobnega očeta v družini, s tem pa odpiramo tudi vprašanja o (spremenjenih) moško-ženskih odnosih,« je povedala Nina Cijan, avtorica oddaj Družbeni fenomeni.

Tudi Neva Novljan, avtorica serije oddaj Izzivi srebrne generacije, bo oddajo Starejši in sodobne tehnologije, ki bo na sporedu 19. 1., posvetila digitalizaciji naše družbe, teden dni pozneje pa bo v oddaji Soočanje z demenco opozorila na bolezen, ki je kljub razširjenosti še vedno tabujska tema.

»V tokratnih dveh oddajah iz serije Izzivi srebrne generacije sem se dotaknila problemov oziroma stanj, v katerih so se starejši in tudi njihovi svojci znašli oziroma so bili vanje pahnjeni tako rekoč čez noč, včasih popolnoma nepripravljeni,« pojasnjuje Neva Novljan, avtorica oddaj Izzivi srebrne generacije. »V prvi nam posamezniki predstavljajo težave in tudi rešitve pri vključevanju starejših v sodobno družbo, ki se na vseh področjih življenja digitalizira. Je za priučitev uporabe računalnika, pametnih telefonov, e-napotnic, e-bančništva tudi za starejše res le vprašanje njihovega vloženega truda in volje? Za nekatere vitalne starejše to res drži, za večino pa je delo z računalnikom in spletom nekaj povsem neznanega in imaginarnega.« V oddaji se sprašuje, kaj lahko kot humana družba storimo, da tisti, ki več ne zmorejo vključitve v digitalni svet, zaradi tega ne bodo postali neke vrste drugorazredni državljani?

V drugi oddaji pa je hotela pobliže spoznati, kako se posamezniki in tudi kot družba spopadamo z vse bolj razširjeno, hkrati pa še vedno zelo tabuizirano boleznijo sodobnega časa – demenco. »Predvsem so me zanimale stiske svojcev, kako sprejemajo tako specifično bolezen v družini, ko se zaradi nje denimo oče začne pred njihovimi očmi spreminjati v čisto neko drugo osebnost? Ko ga ne morejo več pustiti samega, ko se morajo vloge zamenjati in morajo otroci postati skrbniki nekoč tako močnim in vitalnim staršem? Kako to zmorejo ob svojih družinah, otrocih, službah, kje lahko dobijo pomoč? O tej bolezni moramo ljudi čim bolj ozaveščati, saj imamo v Sloveniji več kot 32.000 ljudi z demenco, do leta 2050 naj bi se število podvojilo!«

V Uredništvu izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija v dokumentarno-izobraževalnih serijah predstavljajo različne teme: zgodovinske preglede in izstopajoče osebnosti, naravno in kulturno dediščino, zdravstvene in socialne teme, družbene in okoljske problematike. Na sporedu so vsako sredo ob 17.25 na TV SLO 1.

DRUŽBENI FENOMENI: DIGITALNA PREOBRAZBA
5. 1. ob 17.25 na TV SLO 1

»Digitalizacija« je danes verjetno ena najpogostejše slišanih in uporabljanih besed. Težko si predstavljamo življenje brez telefona, aplikacij za to in ono, tehnologij, ki nam lajšajo različne delovne procese. Digitalizacija ni prihodnost, je s

edanjost; epidemija pa nas je postavila pred dejstvo, da je digitalizacija tako javne uprave kot tudi podjetij in ne nazadnje našega vsakdanjega življenja neizogiben proces.  V izobraževalno-dokumentarnem feljtonu nas je tako zanimalo, kakšna sploh je naša digitalna pismenost in kakšne naše kompetence; kje smo kot država, katera področja so že digitalizirana in katera bodo morala biti v kratkem. S strokovnjaki s področja informacijskih, komunikacijskih in družboslovnih znanosti smo razmišljali, ali je digitalizacija pravična za vse, ali je res ključ do večje blaginje in kaj bomo – poleg večje produktivnosti – še imeli od digitalizacije. Nemara tudi kakovostnejše življenje z več prostega časa?

DRUŽBENI FENOMENI: SODOBNI OČE
12. 1. 2021 ob 17.25 na TV SLO 1

Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je oče glavni finančni steber družine, veliko bolj kot na vzgojo pa je vplival na finančno in socialno skrb za družino. Z vrsto družbenih sprememb pa se je njegovo mesto v družini začelo spreminjati. Današnji očetje želijo sodelovati pri negi in vzgoji otrok in si s partnericami delijo tudi druga gospodinjska opravila. Kako sodobni očetje doživljajo svojo novo vlogo? In kako njihove partnerice? So se z novimi oblikami očetovstva preoblikovale tudi moško-ženske vloge?

V izobraževalno-dokumentarnem feljtonu spremljamo tri družine, v katerih očetje spregovorijo o doživljanju svoje vloge, njihove partnerice pa o pričakovanjih, kako naj bi bili vključeni v družinsko življenje. Zanimalo nas je tudi, ali so danes pritiski na moške večji kot v preteklosti in ali se od njih, poleg finančne varnosti, pričakuje tudi večja čustvena vključenost v družinsko življenje. Skupaj z dvema strokovnjakoma – sociologinjo, ki oriše družbene premike in spremembe, in terapevtom, ki začrta pomen očeta za otrokov razvoj in odraščanje – smo preverili tudi, s kakšno popotnico naj sodobni oče opremi svoje otroke za življenje.

IZZIVI SREBRNE GENERACIJE: STAREJŠI IN SODOBNE TEHNOLOGIJE
19. 1. ob 17.25 na TV SLO 1

Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljiv problem, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družabnih omrežij, plačevanja zneskov na položnicah, izobraževanja na daljavo, organizacije bralnih klubov na daljavo itn. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko jim je zaradi zaprtja življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj brez pomoči mlajših generacij lahko ostanejo na marsikaterem področju prikrajšani za določene socialne, družbene in tudi zdravstvene storitve. Da bi od vseh starejših kot družba zahtevali, da se morajo dejavno vključiti v ta digitaliziran svet, z elektronskim naročanjem k zdravnikom in specialistom, brez pomoči mlajše generacije, se zdi nemogoče in nehumano tudi specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar, saj pove, da tega številni ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in kot družba priti naproti.

IZZIVI SREBRNE GENERACIJE: SOOČANJE Z DEMENCO
26. 1. ob 17.25 na TV SLO 1

Demenca je med boleznimi sodobnega časa še vedno zelo tabuizirana in tudi stigmatizirana. V velike stiske ne potiska le ljudi z demenco, temveč tudi in predvsem njihove svojce. Kako se ti spoprijemajo s tem, da npr. njihovi starši doma potrebujejo čedalje več pomoči pri vsakdanjih opravilih in največkrat tudi nadzor, ob tem da so večji del dneva zaposleni? Kdo jim posreduje potrebne informacije, znanje, kako komunicirati, razumeti in sprejemati človeka z demenco takšnega, kot je? Kako sprejemajo bolezen in se učijo živeti z njo, bodo z nami delili Tomaž Gržinič, ki se je z demenco spoprijemal že v svoji družini, zdaj pa je zbolel tudi sam, zakonca Jamnik, ki vso težo demence čutita zadnja leta, ko so se znaki bolezni pokazali pri možu Tonetu, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki je bolezen spoznala, ko je pri petdesetih letih zbolel njen mož Jaša Zlobec Lukič, in zdaj vso energijo v okviru združenja vlaga v ozaveščanje o tej bolezni, obolelim in njihovim svojcem pomaga z nasveti, delavnicami, posvetovalnicami … Izhodišče, kako ravnati z ljudmi z demenco, pa v oddaji poudari mag. Jože Škrlj, ki se ukvarja prav z izobraževanjem svojcev in osebja v domovih za starejše. Nikoli, niti v najtežjih trenutkih svojci ne smemo pozabiti, da se za velikokrat napornim vedenjem človeka z demenco še vedno skriva isti drag človek, z vsemi čustvi in občutenji in ko smo z njim, se mu moramo pridružiti v njegovem svetu, ker se nam on v našem ne zmore več.