V širokem spektru avtističnih motenj, ki imajo vsaka svoje značilnosti, nas zanimajo osebne zgodbe – Posebne zgodbe, ki sta jih odstirala Milica Prešeren in Marko Naberšnik. Premierno jih bomo razkrili v izobraževalnem dokumentarcu v ponedeljek, 2. aprila, ob 17.30 na TV SLO 1, ob mednarodnem dnevu zavedanja o avtizmu.

Kako je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Vstopiti v njihov svet ni lahko, ko pa skupaj s svojim najbližjimi odprejo vrata, je to neprecenljivo.

Tako so nastale posebne zgodbe, zgodbe Viktorja, Tamare, Bora, Aleka in Tadeja. O tem svetu, ki ni črno bel, ki je naš in njihov, pripoveduje tudi spec. ped. dr. Branka D. Jurišić.

Priprave na snemanje, sledenje protagonistom
»Ni bilo lahko najti sogovornikov,« pravi scenaristka Posebnih zgodb Milica Prešeren, tudi voditeljica in urednica Turbulence. »Bilo je veliko raziskovanja, poizvedovanja, pogovorov, tudi s tistimi, ki potem sicer niso želeli deliti svojih izkušenj javno, a so mi pomagali bolje spoznati in razumeti avtizem. Sicer pa mi je bila v veliko pomoč pri iskanju družin naša strokovna sodelavka, spec. ped. dr. Branka D. Jurišić.«

»Pri nastanku filma sem skušal čim pogosteje uporabljati observacijski način sledenja glavnim akterjem zgodbe. Njihovemu življenju se je prilagajala snemalna ekipa in nismo se ozirali na morebitno streseno kamero, preostritve znotraj posnetka in podobno. Prosili smo jih tudi, da nam posredujejo svoje zasebne posnetke, narejene s pomočjo pametnih telefonov. Na ta način smo se zagotovo oddaljili od prevelikega vpliva na potek zgodbe in stopili čim večji avtentičnosti naproti,« pristop k snemanju pojasnjuje režiser Marko Naberšnik.

»Vrata v svet naših junakov je pomagala odpreti iskrena želja predstaviti njihovo življenje tako, kot je, brez olepševanja, patetike, pomilovanja, z vsemi svetlimi in temnimi platmi. Spoznavali smo se počasi. Že veliko pred začetkom snemanja sva jih z Markom obiskovala, se pogovarjala z njihovimi starši, bližnjimi, učitelji, pedagogi in drugimi, ki jih spremljajo na poti skozi življenje, in se tako zbližali. Sicer pa je od prvega srečanja veljala zaveza vsem, da ne bomo objavili ničesar, česar sami ne želijo. Izkazalo se je, da sem jih potem, med snemanjem, lahko vprašala karkoli in tudi posneli smo lahko vse, kar smo želeli oziroma kar je bilo mogoče,« o komunikaciji in spoštovanju do protagonistov, ki so ekipo TV Slovenija spustili v svoj vsakdan, pripoveduje Milica Prešeren.

»Prvi korak pri spoznavanju z nastopajočimi je bilo vabilo na neobvezen pogovor. Srečali smo se v neformalnih okoljih, kje v mestu ali pa pri njih doma. Vsakemu smo povedali, da šteje le iskrenost. Da ne želimo pri zgodbi ničesar olepševati, pa tudi nič dramatizirati. Ko smo drug do drugega začutili zaupanje, je bil naslednji korak preprost in pričeli smo z načrtovanjem snemanja,« scenaristko dopolnjuje režiser. »Kot režiser sem se postavil v ozadje. Pri dokumentarnem filmu se mi zdi to zelo pomembno. Res je, da izbiraš posnetke, v montaži določiš zaporedje, a dogajanje pred kamero je bilo vedno v domeni nastopajočih. Zato so tudi sami izbirali, kaj od naštetega se zdi njim pomembno.«

»V ospredju Posebnih zgodb je tisto, kar presega gola dejstva, kar presega zapisano in raziskano o avtizmu. Gre za občutke in misli, dvome in strahove, skrbi in veselje, bolečino in ljubezen, gre za zgodbe, ki jih piše življenje z avtizmom. Vsaka je drugačna, vsaka posebna,«k ogledu dokumentarnega filma vabi Milica Prešeren. 2. april, 17.30, TV SLO 1.

Fotografije v polni resoluciji so na voljo tukaj.
Vir foto: ekipa Posebnih zgodb (s snemanja in iz dokumentarca), osebni arhiv družine Zdravić (Viktor pred oknom) in Žiga Culiberg (Milica Prešeren).