Sodba je neizvršljiva. Radiotelevizija Slovenija ne razpolaga s takšnim osnutkom, temveč je šlo za zasebno komunikacijo med odvetniki in zaposlenimi na RTV Slovenija, za kar niso bila porabljena javna sredstva.
Iz sodbe sicer izhaja, da je tudi zasebna komunikacija javnih uslužbencev prek zasebnih elektronskih naslovov (npr. gmail) informacija javnega značaja, v kolikor gre za vsebine s področja njihovega dela. Takšno stališče je najprej zavzel informacijski pooblaščenec, pozneje pa mu je nekritično sledilo tudi sodišče.
Zaradi vsebine odločbe informacijskega pooblaščenca in sodbe, ki lahko vpliva na vsa področja delovanja v javnem sektorju, Radiotelevizija Slovenija izraža globoko zaskrbljenost. Takšna odločitev pomeni javnost zasebne elektronske pošte javnih uslužbencev vselej, kadar gre za področje njihovega dela – tudi javnost elektronske pošte novinark in novinarjev Radiotelevizije Slovenija, ki so javni uslužbenci, vključno s komunikacijo z njihovimi zunanjimi viri ali javnost komunikacije posameznih članov programskega ali nadzornega sveta ter vseh preostalih javnih uslužbencev. Takšno stališče ne more imeti podlage v ustavi, nasprotno, je daleč od osnovnih demokratičnih vrednot, kot so pravica do zasebnosti, tajnost komunikacije in zaupen odnos med novinarjem in njegovim virom. Posega pa tudi v eno najbolj pravno varovanih razmerij, to je razmerje med odvetnikom in stranko. To je po zakonu zaupne narave, saj mora odvetnik varovati kot tajno vse, kar mu zaupa stranka.
Nataša Pirc Musar, ki je proti Radioteleviziji Slovenija uperila niz tožb na različnih sodiščih, hoče kot nasprotna stran v pravdi na tak način priti do zasebne komunikacije zaposlenih na RTV Slovenija, ki naj bi bila v zvezi z njenim primerom. Skrb zbujajoč je tudi sugestiven vtis, ki ga želi vzbuditi Nataša Pirc Musar v javnosti ter pri članih in članicah programskega sveta: kot da vsebino zasebne komunikacije že tako ali tako pozna. Kako bi lahko prišla do vsebine zasebne komunikacije prek zasebnega elektronskega naslova med odvetnikom in zaposlenimi na RTV Slovenija, si ne znamo pojasniti.
Po oceni Radiotelevizije Slovenija gre za tako resen poseg v ustavno zaščiteno varovanje tajnosti pisem in drugih občil, da ta terja nadaljnje sodne preizkuse, tudi na ustavnem sodišču in širše, če bo to potrebno. RTV Slovenija poziva tako novinarska društva kot druge organe upravljanja in nadzora, da se odločno uprejo takšnemu načinu označevanja zasebne komunikacije kot javne, saj gre za poseg v ustavno kategorijo, katere razkrivanje ne more biti odvisno od vsakokratne birokratske presoje posameznih uradov.
