Viri pričajo, da so plesali predniki Slovencev, ki so se naselili v naših krajih, in da sta bila gledališče in ples v zavesti Emoncev zelo prisotna. V antiki je bil ples neločljiv del številnih dejavnosti, od verskih do družabnih in celo vojaških. Plesali so po vsem rimskem imperiju.

V prvi polovici 19. stoletja je bila Ljubljana zelo živahno mesto. Ob večerih se je spremenila v čarobno mesto s štiristotimi oljnimi svetilkami na glavnih ulicah in trgih. To je bil čas, ko so se meščani začeli zabavati. Plesalo se je v gledališču, v Unionu, v Zvezdi, na Taboru, v hotelu Tivoli, v Evropi in v Kazini.

Ljubljana je dobila Stanovsko gledališče, zgradbo, posebej namenjeno gledališkim predstavam, leta 1765; leta 1887 je pogorelo, pet let kasneje pa so zgradili novo gledališko poslopje, današnjo Opero. Ljubljančani so v gledališču spoznavali repertoar, ki je bil značilen tudi za pomembnejše operne hiše po takratni Evropi.

Kdaj so torej na našem ozemlju prvič videli balet in kdaj je nastala prva slovenska baletna pantomima na slovensko glasbo, Možiček?

Začetke in razvoj plesa in baleta na Slovenskem v oddaji Po sledeh baleta – Začetki in razvoj na Slovenskem osvetljujejo tudi strokovnjaki: dr. Ljudmila Gec Plesničar, Mirko Ramovš, dr. Metoda Kokole, Damjan Ovsec, dr. Marko Marin, Lojze Bratina, dr. Manca Špendal in Veselin Miškovič.

Avtorica in urednica oddaje je Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, mojster montaže Andrej Modic, režijsko sta jo oblikovala Danica Dolinar in Vojko Vidmar.