Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.
Film, ki bo na TV SLO 1 premierno na sporedu v torek, 26. oktobra, ob 21. uri, je režiral Amir Muratović.
Narodni muzej Slovenije dostikrat povezujemo le z arheologijo. A ima tudi zgodovinske in umetnostne zbirke ter zbirke uporabne umetnosti, ki so danes razstavljene v novih prostorih na muzejski ploščadi na Metelkovi, numizmatično zbirko in grafični kabinet ter bogato knjižnico, ki hrani nekaj najstarejših slovenskih tiskanih knjig.
Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič pa župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Le malo pa je znano, da muzej hrani tudi Prešernovo zapuščino, v kateri je tudi cenzurirani rokopis Poezij.
Muzej skozi čas
Zgodovina nastajanja muzeja je zanimiva: od tiskanega razglasa, s katerim so se ob ustanovitvi obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti', prvih predmetov, ki so prihajali v zbirke, upodobitev prvih razstavnih prostorov v liceju, do priprav na gradnjo monumentalne muzejske stavbe.
V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so stavbo poimenovali Rudolfinum. Temeljni kamen je položil cesar Franc Jožef I. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, poudariti velja predvsem poslikave v vhodni dvorani in na stopnišču, katerih avtorja sta Janez in Jurij Šubic.
Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij.
Prvotni muzej se je skozi leta razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi svetovni vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Veliko umetnin iz Narodnega muzeja je dobila Narodna galerija.
Vodilna nit skozi življenje muzeja je razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in končno podobo, kot jo pokaže obiskovalcem.
Ne moremo mimo najpomembnejših muzealij, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu ...
Zanimajo nas zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja drugače umeščeni kot v času, ko so prišli v muzej. Na ta način spoznavamo tudi znanstveno delo kustosov in restavratorjev, ki je enakovredno varovanju predmetov.
Scenarist in režiser dokumentarnega filma Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe pa Boštjan Gombač.
Vir fotografij: Amir Muratović
