Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najbolj pomembna področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. S svojim strokovnim znanjem desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu. Na pobudo altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata pomagajo tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, republiki Altaj.

Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v sibirskem Altaju. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v altajski republiki, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost so posvetili vodam, ki oblikujejo kras.

Sibirski Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku azijske in indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Proces je apnenec preoblikoval v marmor.

Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo altajske univerze in altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v republiki Altaj.

Scenarij za dokumentarni film Krasni kras je pripravila Anja Čuček, režirala ga je Ita Obersnu. Direktor fotografije je Bernard Perme, montažer Marko Hočevar.
Premierno ga bomo na TV SLO 1 predvajali v sredo, 3. aprila, ob 17.25.

Fotografije v polni resoluciji najdete tukaj.
Vir fotografij: Anja Čuček.