Kampanja Podprimo dobre medije sporoča, da javni medijski servisi na inovativne načine obveščajo, navdihujejo in vključujejo javnost širom Evrope. Kampanja s predstavitvijo raznolikih zgodb posameznikov, ki opisujejo, kako so se njihova življenja spremenila zaradi spremljanja vsebin javnih medijskih servisov, dodatno podkrepi rezultate raziskave EBU, ki je pokazala neposredno povezavo med državami, ki imajo dobro razvite javne medijske servise in višjo stopnjo demokracije.

Noel Curran, generalni direktor EBU, je ob začetku kampanje dejal:

»Ključnega pomena je, da opomnimo ljudi na pomembno vlogo javnih medijev v družbi in v vsakodnevnem življenju. Javni medijski servisi so največji vlagatelji v evropsko avdiovizualno produkcijo, novinarstvo in avdiovizualno kulturo. Vsakodnevno pozitivno vplivajo na življenja ljudi po vsej Evropi. To je ključno dejstvo za povod kampanje Podprimo dobre medije, ki prav tako pokaže, kako so javni medijski servisi navdahnili ljudi, da so sledili svojim sanjam. Od Francije do Portugalske in Slovenije številni posamezniki prek svojih osebnih zgodb pričajo o tem, kako so vsebine javnih medijskih servisov vplivale na njihova življenja. Ne glede na to, ali gre za paraolimpijskega športnika, ki ga je za tekmovanje navdahnilo spremljanje športa na televiziji, ali ljudi, ki so svoja življenja posvetili pomoči beguncem, potem ko so slišali poročila o begunski krizi, sem ponosen, da smo lahko te zgodbe ponesli javnosti po vsej Evropi.«

EBU raziskava kaže, kako javni medijski servisi izboljšujejo vsakodnevna življenja posameznikov in družbe kot celote, saj:

• se ključni družbeni pokazatelji, npr. svoboda tiska in nizka stopnja korupcije, statistično povezujejo z učinkovitostjo javnih medijskih servisov v posamezni državi,
• so v 56 državah, kjer so javni mediji del EBU, javni medijski servisi pomemben delodajalec, saj imajo skupaj več kot 250.000 zaposlenih,
• javni medijski servisi postavljajo zgled pri zaposlovanju žensk na vodstvenih položajih. V javnih medijskih servisih, ki so del EBU, je med vodji 22 % žensk, kar je zelo velik delež ob dejstvu, da je v evropskem gospodarstvu med vodji le 3,4 % žensk.

Javni medijski servisi v povprečju zaposlujejo 44,3 % žensk, v Sloveniji pa je v javnem medijskem servisu 44,96 % zaposlenih žensk.

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, je ob začetku kampanje povedal:

»Premalokrat se zavedamo, da javni medijski servisi služijo vsem prebivalcem . Vrednost obstoja in delovanja javnih medijskih servisov ni samo kakovost ustvarjenih programskih vsebin, temveč tudi v pozitivnem vplivu, ki ga kakovostne programske vsebine lahko imajo na vsakega posameznika. Za to se zavzeto trudijo prav vsak dan. Vsebine, ki jih ustvarjajo javne radiotelevizije so namenjeni širši in specifični javnosti. Predvsem slednjim zagotavljamo vsebine, ki jih sicer ne pripravlja nobena komercialna radijska in televizijska postaja oziroma spletna stran. Ne smemo tudi pozabiti pomena, ki ga imajo programske vsebine za ohranjanje slovenske kulture, ki v majhni državi kot je Slovenija pomeni bistveno več kot si pogosto priznavamo. RTV Slovenija sledi tem ciljem in se pridružuje vseevropski kampanji Podprimo dobre medije.«

Podatki EBU kažejo, da so javni mediji ključni akter za produkcijo vsebin na evropskih trgih.

• Javni medijski servisi v Evropi največ vlagajo v proizvodnjo izvirnih vsebin in prispevajo veliko več k neodvisni produkciji kot komercialni mediji.
• Javni medijski servisi porabijo 2,6-krat več denarja za produkcijo novih vsebin kot Amazon in Netflix skupaj.
• Skoraj dve tretjini programa, ki ga predvajajo članice EBU, so izvirne programske vsebine in 87 % teh je narejenih v izvirni državi ali v državi članici EU.

Podatki nadalje kažejo, da:

• od prikazanih filmov, kjer so televizije članice EBU, je 45 % tistih, ki jih predvajajo javni medijski servisi, narejenih v Evropi, in le 21 % tistih, ki jih prikazujejo komercialne televizije, iz česar izhaja, da so javni mediji resnični podporniki nastajanja vsebin evropske produkcije in razvoja filmske industrije.
• S strani javnih medijev je veliko bolj podprta produkcija igranega filma: 64 % igranega programa, predvajanega na javnih medijih, je domače produkcije (lastne ali evropske) v primerjavi z le tretjino igranega programa, predvajanega na komercialnih televizijah.
• Na slovenskem trgu je javni medijski servis lani namenil 17,8 odstotka vsega programskega časa informativnim in aktualnim vsebinam, 18 odstotka programskega časa je bilo namenjenih igranemu programu in 29,1 odstotka programskega časa programskim vsebinam iz področjij umetnosti, kulture, izobraževanja in znanosti.

Več informacij o kampanji Podprimo dobre medije je na voljo na spletni strani podprimodobremedije.si.

Če želite spremljati kampanjo Podprimo dobre medije na Facebooku, obiščite in všečkajte naše strani

RTV Slovenija - @RTV.Slovenija, Val 202: @Val202, 1. program Radia Slovenija – Prvi: @radioprvi, ARS – 3. program Radia Slovenija: @programArs, Radio Koper: @radio.koper, Radio Maribor: @radiomaribor, Televizija Slovenija: @Televizija Slovenija; Televizija Maribor: @TelevizijaMaribor; TV Koper Capodistria: @tvkoper in @RTVSLO.si: @rtvslo.si.