“Praznik slovenske besede je danes. Praznik velik, dasi tihosvečan, kakor ga še ni doživela slovenska beseda. Prvič je razpela krila, da poleti iz Ljubljane, iz srca slovenskega naroda, preko gora, čez reke in polja do vseh rojakov po domovini in tujini, do bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi in še dalje,” je otvoritveni nagovor ob prvem oddajanju Radia-Ljubljana, daljnega leta 1928, pričel Fran Saleški Finžgar.
90 let je minilo od takrat. V tem času je radio informiral in povezoval ljudi, prinašal v slovenske domove umetniško besedo, glasbo, skrbel za ohranjanje zvočne dediščine in vnašal življenje na različna prizorišča.
Zjutraj bo, kot nekoč, na vrsti telovadba, sredi dneva ob 13.05 bosta v radijskem studiu 13 živo nastopili violinistka Nadežda Tokareva in harfistka Sofia Ristic, zvečer ob 22.15, pa bo spanec priklicala Zvezdica zaspanka, ena prvih posnetih in ohranjenih radijskih iger.
Vrhunec praznovanja bo slavnostni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v Slovenski filharmoniji, ob 19.45, z neposrednim radijskim in video prenosom na Arsu in Prvem. Poleg simfonikov bo nastopila dramska igralka Sabina Kogovšek, program bo povezoval Igor Velše, režijo podpisuje Špela Kravogel. Simfonični orkester RTV Slovenija bo izvajal glasbo slovenskih avtorjev: Blaža Arniča, Boga Leskovica, Antona Lajovca, Uroša Kreka, Marjana Kozine in Lucijana Marije Škerjanca, ki je ob slavljenju desete obletnice Radia Ljubljana v časopisu Slovenec zapisal: “Spored je izvajal orkester, sestavljen iz stalnega radijskega orkestra in članov opernega orkestra ter tako ojačan do okrog 35 godbenikov. Tak simfonični orkester bi bil naravnost idealna sestava za naš radio. Z njim bi bilo možno izvajati vsa dela simfonične literature in ne bi bili poslušalci navezani na nedostatne priredbe za salonski orkester, ki ne more nikoli nadomestiti zvoka pravega simfoničnega orkestra. V radijskem prenosu zveni sestava, kakor je bila na razpolago, odlično, ker so zastopane vse orkestralne barve ter ni potrebno toliko godal kot na koncertnem odru v javnosti. S takim orkestrom pa bi se poleg ogromne literature odprlo možnosti originalne orkestralne produkcije, ki je sicer navezana na drage in riskantne javne koncerte in vsled tega ne pride do razvoja. Mislim, da bi se tudi večina inteligentnih radijskih poslušalcev z veseljem oklenila možnosti, da z domače postaje čuje in presoja domačo in tujo simfonično tvorstvo, medtem ko je sedaj navezana skoraj izključno na tuje postaje.”
Danes ima RTV Slovenija simfonični orkester, ki ponese glasbo prek radijskih valov človeku naravnost v dušo in “danes ne zveni več slovenska beseda samo v domovih kmetov in po cerkvah, danes se glasi iz gledališč in ljudskih odrov… Danes se slovenska beseda uči in razlaga na stolicah univerz … Danes berejo drugi veliki narodi plodove naših mož. Majhni smo, toda živimo živahno kulturno življenje. Prežal, da ni ta narodič zedinjen na enem skupnem ozemlju. Nič ne de. Perot duha ni mogoče povezati in ognja srca ni mogoče omejiti. Po Radio-Ljubljana pojde poslej slovenska beseda preko vseh mej.”(F. S. Finžgar).
Naj Radio Slovenija še dolgo leti na perotih duha!
Fotografije v polni resoluciji so na voljo tukaj.
