Njegov naravni talent se je najprej pospešeno razvijal pod budnim očesom nestorjev slovenskega baleta Pie in Pina Mlakarja. Plesal je vrsto naslovnih in glavnih vlog v baletih Lepa Vida, Labodje jezero, Silfide, Favnovo popoldne, Bahčisarajska fontana in drugih.
Njegovo vrhunsko umetniško delo je omogočilo, da sta s soprogo, primabalerino Magdo Vrhovec svoja talenta in umetniški potencial še dodatno razvijala v baletnih ansamblih na Švedskem, kjer sta sodelovala s koreografi, kot so Serge Lifar, Roland Petit, Birgit Cullberg. Leta 1963 sta postala solista v Stora teatern v Göteborgu, kjer je Vlasto Dedovič začel tudi koreografirati (Pepelka in operne koreografije). Leta 1970 sta postala solista svetovno znane baletne skupine Cullberg balet.
Po vrnitvi v domovino leta 1972 je Dedovič ob plesanju začel ustvarjati izredno bogat koreografski opus, raznovrsten, izviren in stilno prepoznaven, med drugim tudi balete na glasbo slovenskih skladateljev, kot so Žica (J. Gregorc), Sinfonia per archi (U. Krek), 4. simfonija (L. M. Škerjanc), Trobenta in vrag (A. Srebotnjak), Flamska legenda (B. Kantušer), Perpetuum (J. Gregorc), Nori malar (J. Gregorc), balete Irene Holm, A-deus, Tri sestre, Kajn in Abel, Coppelia in vrsto televizijskih baletov. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad.
Scenarij za portretni film Naši baletni umetniki, Vlasto Dedovič je napisal Vojko Vidmar, režiral ga je Tugo Štiglic. Urednica oddaje je Danica Dolinar.