Ko je imela Neira tri leta, je mama njo in njeno dve leti mlajšo sestrico zaklenila in odšla s partnerjem na morje. Center za socialno delo je deklici poslal v rejniško družino. Neira pri rejnikih ni izkusila občutka pripadnosti, sprejetosti, topline, pa vendar je kar dvanajst let ostala pri isti družini. Zatajili so tako biološki starši kot pravni sistem.

Rejništvo ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo, vendar to področje še zdaleč ni urejeno, kot bi moralo biti. Velikokrat se najranljivejši brez moči znajdejo v primežu zakonske nedorečenosti in birokratske brezbrižnosti. Prek Neirine zgodbe spoznamo, kako zapleteno je reševanje stiske otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo bivati pri bioloških starših. Vsak otrok je zgodba zase in vsakemu je treba prisluhniti. Najhuje je, če te nihče ne sliši, če svoje bolečine ne moreš zaupati nikomur. Občutek zavrženosti v otroštvu posameznika zaznamuje za vse življenje.

V vlogi deklice Neire je nastopila Mina Nardin, v vlogi deklice Slavice Ana Nardin, Tanja Radovič v vlogi mame, Franc Čadonič v vlogi očeta, Maja Jankovič pa v vlogi najstnice Neire. Avtor glasbe v dokumentarnem filmu je Janez Dovč. Posnel ga je Aleš Živec, zmontiral Andrej Modic.

Vir fotografij: Tina Rakoše, RTV Slovenija

Služba za odnose z javnostjo RTV Slovenija