Kdor ima veliko, močno pristanišče, ima nadzor nad menjavo blaga in stik z bližnjimi in daljnimi trgi. S tem se krepi moč države, ki ima takšno pristanišče in njen mednarodni položaj.

V petek, 15. decembra 2017, ob 22. uri si boste na TV Slovenija 2 lahko ogledali dokumentarni film o Luki Koper, ki letos praznuje 60-letnico svojega obstoja.

Dokumentarni film »Ni Hamburg, ampak bo!« - Zgodba o slovenskem oknu v svet vas bo popeljal skozi najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali koprsko pristanišče. Izvedeli boste, da so njegovo gradnjo morali skrivati, ker ji politika ni bila naklonjena in zakaj so delavci v pristanišču s časom postali njegov največji kapital in ključen dejavnik. Kako se je do pristanišča vedla država? Kako je z njim upravljala? Kaj je prinesla specializacija za kontejnerski promet in kakšni so vplivi pristaniške dejavnosti na okolje? Na nazadnje bo govora tudi o železniških povezavah z zaledjem in tako imenovanem drugem tiru. Se Slovenija zaveda, kako pomembno je imeti močno pristanišče?

Izjava Bruna Koreliča, nekdanjega dolgoletnega direktorja Luke Koper: »Po svetu je znano, da pristanišča gradi država z javnimi sredstvi v tem primeru, v primeru Kopra pa se to ni zgodilo, ampak je pristanišče, torej celotno infrastrukturo, pa tudi objekte in naprave, financiralo podjetje Luka Koper. In gradilo. Tako je to edinstven primer, bi lahko rekel v svetovnem merilu, da se je neko javno trgovsko pristanišče zgradilo s privatnimi sredstvi. To je primer, ki kaže na dobro prakso, žal pa se je v poznejšem postopku in razvoju zgodilo to, da je zaradi tega podjetje prišlo v velike težave in potem v sanacijo«.

Izjava Sukič: »Zgodovina koprskega pristanišča je predolga in zgodilo se je preveč vsega, da bi to lahko strnili v dokumentarni film. Zato smo se odločili, da izpostavimo teme, ki so bile aktualne včasih in so aktualne še danes. Opazili smo, da se zgodovina ponavlja: težave z železniško infrastrukturo, parcialni interesi politike in nezmožnost širšega pogleda, položaj delavcev, vplivi na okolje, financiranje izgradnje infrastrukture – to so področja, ki so v zgodovini pristanišča vedno burila duhove. Prav tako se je vselej zanemarjal multiplikativen učinek pristaniške dejavnosti na slovensko ekonomijo. Poleg tega pa želimo v gledalcu vzbuditi tudi ponos, da smo Slovenci z lastnimi močmi, trudom in znanjem, v obdobju, ko gradnji pristanišča v nekdanji skupni državi niso bili naklonjeni, na noge postavili podjetje, ki ima danes moč in je ugledno v mednarodnem prostoru. Največje zasluge za to gredo zaposlenim, ki so z lastnimi rokami in s precej odrekanja zgradili pristanišče«.

Avtor dokumentarnega filma je Matej Sukič, režiral pa ga je Dean Grgurica.