Podnebne spremembe
Za stopinjo preveč, 2. januarja ob 17.30 na TV SLO 1
Nedolgo tega smo poznali petstoletne in stoletne poplave ter suše, a te so danes bistveno pogostejše, nenadne in katastrofalne. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali.
Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo. Povzročamo pa jih ljudje sami! Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30 letih ogrela za stopinjo in pol. Segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe tudi ustrezno odzovemo. Kako?Za stopinjo preveč je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih te vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.Avtor izobraževalno – dokumentarnega filma je Tadej Čater.

Družbeni fenomeni
Maraton, 9. januarja ob 17.30 na TV SLO 1
Tek je priljubljena oblika rekreacije, saj je naš način življenja preveč sedeč. Sogovorniki v dokumentarnem filmu Maraton razmišljajo, ali je tek lahko tudi beg od samega sebe in skrbi, z avtoricama pa raziskujejo, koliko je vpet v širši družbeni kontekst skrbi za zdravje v negotovih družbenih razmerah, ki od posameznikov zahtevajo nenehno pripravljenost in tekmovalnost. Odgovarjajo tudi na vprašanje maratona in nagibov, zaradi katerih se ljudje odločajo zanj, kdo je tipični maratonec in kako na to vplivajo družbena omrežja. Maratona se v vse večjem številu udeležujejo (emancipirane) ženske.
Film o maratonu pripravljata scenaristka Katja Stamboldžioski in režiserka Maja Križnik.

Evtanazija, 16. januarja ob 17.30 na TV SLO 1
Spremembe v medicini v 21. stoletju na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi pa odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače.
Izobraževalno-dokumentarni film Evtanazija govori o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo.
Scenaristka filma je Katja Stamboldžioski, režiserka Ita Obersnu.

Zapeljevanje pogleda
Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, 23. januarja ob 17.30 na TV SLO 1
Slikar Gustav Gnamuš je sprva slikal barvita polja, nato pa so njegove slike postale vse bolj monokromne. Zanima ga absolutno, razsrediščenost, lebdenje; slike, ki se spreminjajo ob potovanju dnevne svetlobe. Ob pogledu na japonski vrt pred njegovim ateljejem nastajajo barviti akvareli svetlobnih impresij.
Ksenija Čerče je Gnamuševa učenka, zdaj tudi sama profesorica. Spodbude jemlje iz videa, fotografije, performansa in land-arta ter jih potaplja v slike. Zanimajo jo kopije kopij, po vzoru renesančnega slikarstva išče skriti madež, v katerega vstopimo v razumevanje slike. Risbe iz skicirk prenaša na pozlačene robove knjig. Pomemben motiv v novejših slikah predstavljajo dežniki. Del njenega ustvarjanja pa so tudi zvočni video ambienti, v katerih nas v zatemnjenem prostoru nagovorijo projekcije lebdečih meduz.
Umetnika skupaj ustvarjata razsežna platna, v katere se potopita med ustvarjanjem, k vstopu v gosto barvo pa povabita tudi gledalca.

Ivo Prančič in Živko Ira Marušič, 30. januarja ob 17.30 na TV SLO 1
Ivo Prančič je sprejel izziv, da v razsežnem galerijskem prostoru razstavi res velika platna. Na slikah so se pojavile ogromne elipse, odmev njegovega slikarstva izpred desetletij. Prisega na proces v ustvarjanju; slika impulzivno in intuitivno, pusti se presenetiti sliki, ki ga vodi; poliva barvo in obrača platna. V drugi fazi nastopi razumnejši del, ko uporablja šablone in štampiljke. Enkrat na teden se odpelje v Goriška Brda, kjer ga v ateljeju nagovori nedokončana slika.
Živko Marušič si je dodal hčerkino ime Ira, ko sta skupaj slikala na isto platno. Rojen je v Italiji, študiral je v Benetkah, tudi pozneje je veliko potoval prek meje. Začel je slikati na dolge, ozke trakove, da je lahko slike spravil v žep. Marušičeve podobe so provokativne, živih barv, sam pa najraje slika v zatemnjenih prostorih. »Človek je narejen za to, da misli, da sanja,« pravi. In Živko sanja vse življenje.
Tako Prančič kot Marušič še vedno verjameta v slikarstvo in njegovo moč. Prepričana sta, da pridemo v dobo, ko bo podoba, olje na platnu, spet spoštovana.

Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, 6. februarja ob 17.30 na TV SLO 1
Psihedelične slike, znameniti strip Magna Purga, ilustracije otroških knjig, kot so Avtozaver in Jure Kvak Kvak, Gal v galeriji, fotografije, ovitki gramofonskih plošč, plakati, logotipi in oglaševalske ilustracije … Ta ogromni opus je ustvaril pronicljiv in duhovit slikar Kostja Gatnik, ki se odlično znajde tako v tehniki air brusha in klasičnem slikarstvu kot v računalniško podprti ilustraciji. Ko je doživljal enega vrhuncev kariere z veliko razstavo v Narodni galeriji in pričakoval Prešernovo nagrado, je na kolesu doživel skoraj usodno prometno nesrečo.
Zvonko Čoh se je po končanem študiju slikarstva prepustil čarom animiranega filma in več kot desetletje sta s prijateljem Milanom Eričem ustvarjala prvo slovensko celovečerno risanko Socializacija bika. Tudi pri ilustracijah, ki navdušujejo vse generacije, izhaja iz risanega filma. Prisega na naključja, ki nastanejo v procesu ustvarjanja. Zadnja leta pripravlja razstave, ki so s podobami zasičene instalacije.
Slikarja povezuje strast do ilustracije; oba sta prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Njun drugi pol pa se odvija v intimi ateljejev, kjer se prepustita eksperimentiranju v slikarstvu.
Avtor vseh treh delov serije Zapeljevanje pogleda je Amir Muratović.

Risova pot, 13. februarja ob 17.30 na TV SLO 1
Peščica lovskih kolegov je leta 1972 družno ugotovila, da slovenskemu gozdu nekaj manjka. Sledil je edinstven splet okoliščin; leto kasneje so z območja slovaških Karpatov v kočevske gozdove izpustili šestih risov. Zgodba o uspehu je plod sodelovanja peščice odločnih ljudi, ki so že v tistem času vedeli, kaj prisotnost risa v gozdu pomeni za naravo. Naselitev se je kasneje izkazala za najuspešnejšo v Evropi, kot posebnost pa velja izpostaviti, da so risa takrat naselili lovci oziroma lovske organizacije.
Film govori o pomembnem mejniku v zgodovini Slovencev: o odločitvi takratnih pionirjev naravovarstva, lovcih (risovih legendah), ki so naravi želeli vrniti nekaj, kar je iz nje nekoč izginilo. Lovci še danes dosledno spremljajo in beležijo stanje risov v Sloveniji. Pisanje pisem, dnevnikov in poročil nas simbolično spremlja skozi vso filmsko pripoved. Scenarista sta Sandra Ržen in Gregor Šubic.

Makroregije
Podonavska makroregija, 20. februarja ob 17.30 na TV SLO 1
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Ta makroregija zajema 115 milijonov prebivalcev v 14 državah, devet od njih je članic Evropske unije. Ta je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Na tem širšem območju ljudje uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve.
Oddajo sta pripravili novinarka Darja Mihalič in režiserka Siena Krušič z ekipo TV Slovenija.

Alpska makroregija, 27. februarja ob 17.30 na TV SLO 1
Alpska makroregija povezuje najbolj razvite države Evrope, v njej se odvijajo številni inovativni povezovalni projekti. Njihov izziv je, kako zadržati čim več mladih, zelo pomembnih za prihodnost te makroregije. Pogovarjali smo se s številnimi mladimi ljudmi v biosfernem območju Nockberge, alpski prestolnici Brixnu, na planini Laz nad Bohinjem in pri kreativnih projektih turistične ponudbe adrenalinskih športov. V alpski makroregiji pa v zadnjih letih nastajajo tudi številni projekti integracije beguncev, v čemer ta prostor prav tako vidi razvoj in svojo prihodnost. Scenarij za oddajo so pripravile Barbara Zrimšek, Tjaša Kosar in Simona Jerala, režirala jo je Maja Prettner.

Jadransko – Jonska makroregija, 6. marca ob 17.30 na TV SLO 1
Jadransko – Jonsko makroregijo sestavlja osem držav, v katerih živi 70 milijonov ljudi. Skoraj vse povezuje morje. Države te makroregije so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Od Trsta do Boke Kotorske smo odkrivali zanimive projekte in kreativne ljudi, povezane z morsko avtocesto, po kateri prihaja v Evropo kava, ribiči in školjkarji v Jadransko – Jonski regiji pa so varuhi tradicije in okolja. Nevladne organizacije v Dalmaciji si prizadevajo za odgovoren odnos do okolja v navtičnem turizmu, ki agresivno posega v morske ekosisteme, na dalmatinskih otokih in v zaledju pa nastajajo zanimive zgodbe zelenega turizma. Scenaristki oddaje sta Martina Vocci in Barbara Zrimšek, režiserka Maja Prettner.

Moj pogled na znanost
Življenje z roboti, 13. marca ob 17.30 na TV SLO 1
Vloga robotizacije v vsakdanjem življenju je izredna. Brez robotske proizvodnje si ne bi mogli privoščiti dragih ročno izdelanih mobilnih telefonov, ne bi imeli tako kakovostnih avtomobilov. Tudi varnih letalskih poletov ne bi bilo.
Kako roboti sodelujejo s človekom v industriji, kako pomagajo ljudem po rehabilitaciji, kaj so eksoskeleti, ki si jih je prvi zamislil arhitekt Maks Fabiani in kakšne priložnosti danes področje robotike nudi mladim, razmišlja prof. dr. Marko Munih, vodja Laboratorija za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.

Neuničljive glive, 20. marca ob 17.30 na TV SLO 1
Glive so organizmi, ki jih najdemo tako v naših domovih kot v naravi, lahko povzročajo bolezni, hkrati pa se zaradi njihove sposobnosti razkroja ne utapljamo v odpadkih. Našli so jih v puščavah, v solinah, v kraških jamah, na Arktiki in celo v oblakih. Ekstremna okolja, kjer uspevajo, pa najdemo tudi v hladilnikih in pomivalnih ter pralnih strojih in celo v avtomobilih. Mnoge med njimi je s sodelavci prva odkrila prof. dr. Nina Gunde Cimerman in zasnovala največjo zbirko ekstremofilnih gliv na svetu, ki obsega kar 12 tisoč sevov gliv.

Kdo se oglaša?, 27. marca ob 17.30 na TV SLO 1
Tomi Trilar je velik poznavalec ptic in ljubezen do njih iz srednješolskih let ohranja tudi pri svojem delu. Pred tridesetimi leti je bil tudi eden od ustanovnih članov Društva za opazovanje ptic Slovenije.
Danes ptice na Ljubljanskem Barju natančno pregleda in odstrani morebitne zunanje zajedavce, kot so na primer klopi. Ti ga zanimajo tudi raziskovalno, zato jih išče in dodaja v muzejsko zbirko. Zaradi večjega števila jelenjadi in srnjadi je danes klopov več kot nekoč in tudi okuženih je vse več. Slovenija sodi med države, kjer je verjetnost okužb, ki jih prenašajo klopi, izjemno visoka.
Posebno raziskovalno področje Tomija Trilarja pa so živalski zvoki, ki jih snema tako po Sloveniji, kjer je posnel več kot 150 vrst ptic in drugih živali, kot po svetu. Tam posluša in odkriva predvsem nove vrste škržadov.
Oddaje Moj pogled na znanost pripravljata scenaristka Tatjana Markošek in režiser Franci Arko.

Viri fotografij: iz dokumentarnih oddaj in filmov, Amir Muratović, Barbara Zrimšek in Tatjana Markošek.