Partnerja zdravnik Matej in dramski igralec Luka živita harmonično družinsko življenje z Matejevo hčerjo Mijo. Do usodnega poletnega dne ... Foto: Marko Kočevar
Partnerja zdravnik Matej in dramski igralec Luka živita harmonično družinsko življenje z Matejevo hčerjo Mijo. Do usodnega poletnega dne ... Foto: Marko Kočevar
Skupaj
Mijina stara starša želita skrbništvo nad vnukinjo; da je imel njun zet novo razmerje z moškim, nista pripravljena sprejeti. Foto: Marko Kočevar
Skupaj
Luka je strah nove vloge očeta samohranilca, a se trudi in si zanjo prizadeva. Foto: Marko Kočevar
Skupaj
Režiser Marko Šantić je pod drobnogled vzel odnose znotraj nekonvencionalne družine. Foto: Črt Lipej

Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, a neklasične družine: najstnica Mia živi srečno življenje s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. Harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt, ki Luko in Mio pahne v nenavadno situacijo; ta je posledica preteklih nerazčiščenih odnosov v širši družini. Luka in Mia se morata tako ne le spopasti s praznino, ki je nastala po Matejevem odhodu, temveč se morata boriti tudi za obstoj svoje nevsakdanje družine. Tej nasprotujeta Miina babica in dedek, ki si, prav tako kot Luka, želita skrbništva nad vnukinjo. Namesto da bi žalovala, morata Luka in Mia tako bojevati dve bitki - eno na sodišču za skrbništvo in drugo zoper jezo starih staršev in njuna prepričanja.

Drugi celovečerec Marka Šantića Skupaj na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine; skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo prikrivanje resnice, predsodki in izogibanje problemom. Govori predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje življenje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režiser se izogiba radikalnim stališčem glede vprašanja istospolnih družin, v svet filma ne vnaša ideologije, ampak nas v zgodbo pripelje skozi splošno človeške probleme in teme, ki nas povezujejo ali bi nas vsaj morale, od ljubezni do minljivosti, od tolerance do sočutja.

Poleg Primoža Bezjaka, ki nastopa v glavni moški vlogi, Nadje Debeljak, ki nastopa v glavni ženski vlogi, in Jerneja Šugmana, v filmu igrajo še Olga Kacjan, Silva Čušin, Ivo Ban, Gal Golob, Tanja Ribič, Jana Zupančič, Toni Janežič in Valter Dragan.

Film je nastal po scenariju Irene Svetek, posnel ga je Marko Kočevar, scenografijo je oblikovala Mateja Medvedić, kostume Marko Jenko, masko pa Katja Krnc. Glasbo je napisal Davor Herceg, montažer je Tomislav Pavlic. Producent filma je RTV Slovenija, nastal je v sklopu Igranega programa. Večina prizorov je bila posneta avgusta lani v Ljubljani in na Primorskem. Marko Šantić se je v slovenskemu prostoru uveljavil s celovečernim prvencem Zapelji me (2013), ki je doživel dober sprejem tudi na mednarodnih festivalih (Warsava, GoEast).

Vira fotografij: Marko Hočevar in Črt Lipej
Fotografije v polni resoluciji so na voljo tukaj.

Luka premaguje bolečino ob izgubi partnerja tudi s stalno fizično aktivnostjo. Foto: Marko Kočevar
Najstnica Mija se zaljubi v prijatelja Nika. Ko sta oči in Luka na vikend obisku pri prijateljici na Primorskem, Mija pripravi zabavo. Konča se klavrno. Foto: Marko Kočevar
prizor s snemanja celovečerca Skupaj Foto: Črt Lipej
prizor s snemanja celovečerca Skupaj Foto: Črt Lipej