Prvih 198 dni mu ni bilo prizaneseno; ukvarjati se je moral z nerešenimi zadevami iz preteklosti, reševati nastali položaj v sedanjosti in zasnovati prihodnost RTV Slovenija. Na današnji novinarski konferenci je tako predstavil poslovanje v letošnjem letu, Programsko-produkcijski načrt za leto 2018, strnil vtise in dosežke prvega pol leta vodenja in spregovoril o izzivih, ki čakajo RTV Slovenija v prihodnosti.

Poslovanje RTV Slovenija v letu 2017
RTV Slovenija sledi usmeritvam iz predloga rebalansa Programsko-produkcijskega in Finančnega načrta ter posluje v skladu s predvidenim oziroma celo nekoliko bolje, saj imajo za 572 tisoč evrov boljšo izterjavo RTV-prispevka. To je tudi razlog, da Nadzornemu svetu RTV Slovenija niso predložili prodaje delnic. Se bo pa, žal, na drugi strani poznala razsodba v korist Media Publikuma, ki bo povzročila za okoli 600 tisoč evrov slabši rezultat. Zaradi tega bo RTV Slovenija verjetno poslovala z izgubo, vendar ima iz preteklih let zadosti presežka za pokritje tega. Likvidnostno to lahko pokrivajo, ker so investicije nižje od predvidenih in obračunane amortizacije.

Kar zadeva prihodke od oglaševanja, so ti za 229 tisoč evrov boljši od ocene, vendar za 108 tisoč evrov manjši kot lani. Pri tem TV Slovenija presega lanski dosežek za 130 tisoč evrov, oceno pa za 279 tisoč evrov. Nad planom so za 326 tisoč evrov, pa tudi za 350 tisoč evrov boljši od plana pri drugih komercialnih prihodkih, vendar spet le 97 tisoč evrov boljši kot lani in 186 tisoč evrov bolje od ocene.

Pri variabilnih stroških dosega RTV Slovenija boljši rezultat od ocene za 453 tisoč evrov, saj so za kar 1.393 tisoč evrov nižji kot lani (glavni razlog so Poletne olimpijske igre). Glavnina variabilnih stroškov odpade na TV Slovenija, ki ima za 1.027 tisoč evrov nižje stroške kot lani, in hkrati 102 tisoč evrov nižje stroške od ocenjenih. Ostale enote se praviloma držijo ocenjenih višin.

Stroški plač so za 2,2 odstotka oziroma za 1.040 tisoč evrov višji kot lani, pri čemer so se osnovne plače povečale za 4,3 odstotka. Na RTV Slovenija tako dosegajo ocenjene stroške plač, kar pomeni, da znižujejo druge izdatke in da niso izplačevali nadur, večopravilnosti in odpravnin.

Ključni dogodki, ki so imeli vpliv na poslovanje RTV Slovenija v letu 2017
Ob prevzemu mandata se je moral generalni direktor RTV Slovenija ukvarjati z nekaterimi nerešenimi zadevami iz preteklosti, med njimi je bila tudi Ema. Največji glasbeni projekt Razvedrilnega programa TV Slovenija je namreč bistveno presegel načrtovane stroške. Za organe upravljanja je bilo potrebno pripraviti poročilo o dogajanju, to je nastajalo v dveh delih; prvo poročilo je obsegalo stroške in prihodke, medtem ko so v drugem delu poročila skušali ugotoviti, kako je prišlo do tako velikih prekoračitev in kdo je odgovoren zanje. Pri tem se je pokazala kompleksna situacija, ko so se na eni strani ustvarjalci projektov trudili izpeljati prireditve na vrhunskem nivoju, kar jim je tudi uspelo, ob tem pa trčili na togo zakonodajo, ki jo morajo zaposleni v javnem sektorju spoštovati. Poročilo je sedaj dokončno, potek dogajanja je znan in ve se, kdo je za kaj odgovoren. Generalni direktor še preverja, ali je celotna dokumentacija ustrezna, če so bili vsi računi izdani v skladu s predpisi in ali se je spoštovalo Zakon o javnih naročilih. Ema bo tako v kratkem dobila epilog.

V tem času se je zgodila tudi kršitev programskih standardov v Tedniku, pri čemer je generalni direktor ustrezno ukrepal, končna odločitev pa je bila v rokah članov Programskega sveta, ki so se odločili po svoji presoji. V teku je trenutno postopek za razrešitev odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija, o sprejetih odločitvah bodo mediji obveščeni, ko bo postopek končan.

V prvem polletju svojega mandata se je generalni direktor ukvarjal tudi s sodnim sporom, ki sega še v leto 2010; semantika in pričanje nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja bosta RTV Slovenija stala 1,4 milijona evrov. Rešen pa je še en zaplet iz leta 2014: RTV Slovenija in Nataša Pirc Musar sta namreč 3. novembra letos sklenila sodno poravnavo. Generalni direktor je prepričan, da je dosežena poravnava, s katero je končan več kot tri leta trajajoč spor, ugodna rešitev za RTV Slovenija.

Programsko-produkcijski načrt za leto 2018 (PPN 2018)
Na RTV Slovenija je v teku proces sprejemanja PPN 2018, ki ohranja sedanji, z rebalansom okrnjeni program. Varčuje se pri skoraj vseh uredništvih in programih, zato prihaja do težav.

Pripravljena PPN 2018 in Finančni načrt za leto 2018 izkazujeta, da bi lahko izguba dosegla 2.439 tisoč evrov, pri čemer bo/je generalni direktor v posebnem poglavju »Aktivnosti za dolgoročnejše stabiliziranje poslovanja« predstavil prizadevanja, da bodo to izgubo in tudi prihodnje poslovanje racionalizirali v letu 2018 vsaj za od 200 do 400 tisoč evrov. »Predlagati plan s tako veliko izgubo ni prijetno. Vendar je bolje, da se zavemo, da imamo težave, kot pa da iščemo osnove, da bi predstavili plan brez izgube, potem pa bili prisiljeni v rebalanse«, meni generalni direktor. Izguba je tako visoka, ker se je prav v letu 2018 skoncentriralo nekaj različnih zadev in vsebin. Na prvem mestu so to Zimske olimpijske igre in Svetovno nogometno prvenstvo, ki bodo povzročili za okoli 3,2 milijona evrov stroškov, ki jih letos ni bilo. Zato so programi drugih uredništev, predvsem na TV Slovenija, zmanjšani do mere, ko vendarle še zagotavljajo izpolnjevanje funkcije in poslanstva.

Ker se bodo, po povečanju za 2,5 milijona evrov v letu 2017, tudi v letu 2018 nekoliko povečale plače zaradi novih napredovanj, je jasno, da se izgubi ne da izogniti. K temu je potrebno dodati še, da bo prihodnje leto manj zaslužila tudi Organizacijska enota Oddajniki in zveze, kajti veliko zakupnikov je zapustilo komercialni multipleks, za ostale pa je bilo potrebno znižati cene. Tako bo leta 2018 RTV Slovenija beležila za kar 577 tisoč evrov manj takšnih prihodkov.

Takoj po prejemu končne odločitve višjega sodišča glede (ne)obveze zaposlitve sodelavcev, ki nimajo potrebne izobrazbe za delo, ki ga opravljajo, pa bodo dokončali še urejanje problema sodelavcev prekarcev. Zaradi tega ocenjujejo, da bodo imeli za skoraj 3 milijone evrov nižje stroške za zunanje sodelavce, vendar iz tega naslova tudi toliko več stroškov pri plačah. Glede na letošnjo oceno bodo plače skupaj višje za 4,6 milijona evrov.

Za 220 tisoč evrov bodo višji stroški »kolektivkam«, ker so to že pogodbeno dogovorjeni zneski. Tudi pošta bo RTV Slovenija stala več, saj so se podražile poštne storitve. Tu gre predvsem za stroške s priporočenimi pošiljkami oz. terjatev zaostalih plačil, pri čemer pa so, kot rečeno, letos zelo uspešni.

Pomeni izguba za RTV Slovenija katastrofo? Na srečo ne. Tudi vladi ne bo treba sprejemati posebnega zakona za pokrivanje izgube, kot je to naredila za bolnišnice. K sreči bodo izgubo knjigovodsko pokrili iz presežkov prihodka nad odhodkom iz let, ko se je na RTV Slovenija stekal denar od Eutelsata. Tudi likvidnostno bi to lahko pokrili z upočasnitvijo pri investicijah.

Navkljub težavam pa bodo v prihodnjem letu nadaljevali sanacijo studia 14 in izgradnjo nadomestne gradnje na Komenskega 5. Optimizirali bodo prostore, vendar investicija v studio, namenjen informativnemu programu, ostaja, ker so se zanj na posvetu izrekli pravzaprav vsi vodilni. Pričakovati je, da bodo dela stekla po sprejetju plana in optimizaciji ureditve prostorov.

Kakšno javno RTV Slovenja si želimo
Z današnjim dnem EBU, Evropska radiotelevizijska zveza, začenja kampanjo Podprimo dobre medije, s katero želi v javnosti izpostaviti pozitiven vpliv delovanja javnih medijev v družbi. V kampanji sodeluje tudi RTV Slovenija. Kampanja Podprimo dobre medije sporoča, da javni medijski servisi na inovativne načine obveščajo, navdihujejo in vključujejo javnost širom Evrope. Kampanja s predstavitvijo raznolikih zgodb posameznikov, ki opisujejo, kako so se njihova življenja spremenila zaradi spremljanja vsebin javnih medijskih servisov, dodatno podkrepi rezultate raziskave EBU, ki je pokazala neposredno povezavo med državami, ki imajo dobro razvite javne medijske servise in višjo stopnjo demokracije. Močni javni mediji so torej ključni za napredno družbo. Več informacij o kampanji je na voljo na spletni strani podprimodobremedije.si.

Vodstvo RTV Slovenija je pripravilo tudi poseben dokument »Promemorijo« o razvoju in delovanju RTV Slovenija v zadnjih sedmih letih, iz katere bo jasno razviden trud javnega medijskega servisa na področju optimizacije poslovanja in predvsem, kako so se zožile zmožnosti financiranja redne dejavnosti brez dodatnega denarja.

To in pa predvideni ukrepi, ki jih bodo predstavili v strateško-operativnem načrtu, bodo osnova za dialog z družbo, parlamentom in vlado, ki bo nato opredelila, kakšen javni medijski servis si želi in kako ga bo financirala. Po zaključku prostorske sanacije in urejanja optimiziranja števila zaposlenih, namreč rezerv ne bo več. Tako bo potrebno zagotavljati sprotno zadostno materialno osnovo za delovanje največje javne medijske in kulturne ustanove v Sloveniji.