Na seji generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu ni bilo omogočeno predstaviti stališč vodstva RTV Slovenija glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu zakona o spremembah zakona o RTV Slovenija.

Menimo, da to predstavlja grob poseg v demokratična načela in vrednote, še posebej v razmerah, v katerih RTV Slovenija posluje že vrsto let. Poudarjamo, da mora demokratična družba ostati odprta za različnost mnenj in stališč.

V nadaljevanju pošiljamo besedilo generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki je bilo pripravljeno za predstavitev na današnji seji Odbora za kulturo:

»Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci,

dovolite mi, da na začetku izpostavim, da podpiram razpravo o predlogih, ki naslavljajo srž problemov RTV Slovenija.

Zakonodajni predlog, ki je predmet današnje razprave, je sicer všečen, lahko bi rekli tudi populističen, a predstavlja drastičen poseg v sistem financiranja javnega medijskega servisa v državi in bi zagotovo še dodatno poslabšal finančno situacijo RTV Slovenija in edini javni medij pahnil v brezno propada. Pa ne samo to. Tovrsten poseg bi močno zamajal temelje demokratične družbe in zagotovo okrnil ustavno pravico do informiranosti javnosti. Družba brez javnega medija lahko tako postane družba, podvržena interesom kapitala, družba okrnjenih pravic do informiranja javnosti, dostopa do kulture, okrnjene možnosti do dostopa do informacij za osebe z različnimi oblikami invalidnosti in druge ranljive skupine. Ob tem pa bi to pomenilo tudi, da bi imeli v naših programih bistveno več oglasov. Že zdaj prihajajo številne pripombe na Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev, da imamo preveč oglasov, ki jih gledalci na marajo.

Poudariti moram, da problemi RTV Slovenija niso povezani s personalno zasedbo v upravnih in nadzornih organih, pač pa s finančnim položajem RTV Slovenija. RTV Slovenija namreč potrebuje zadostno, stabilno in avtonomno financiranje, zato podpiram, da se še naprej ohranja financiranje RTV-ja prek prispevka, ki je dovolj avtonomen vir, da politika nima neposrednega vpliva na naše vsebine. Naj spomnim, da je zakon leta 2005 predvidel, da lahko vlada vpliva na višino RTV prispevka z 10 odstotki znižanja ali povišanja. V desetih letih se je zamenjalo kar nekaj vlad, levosredinskih in desnosredinskih, RTV prispevek pa je kljub rasti ostalih stroškov – recimo plač – že deset let (!) nespremenjen.

RTV Slovenija ustvarja izgubo že od leta 2017, ta izguba pa se vsako leto poglablja. Leta 2017 je znašala 0,7 milijona EUR, leta 2018 1,1 milijona EUR, leta 2019 3,2 milijona EUR, leta 2020 kljub znatnemu krčenju programskih vsebin zaradi kovidne krize 1,9 milijona EUR, in lani kar 4,7 milijona EUR. Zato sem v prvem letu mandata ogromno pozornosti namenil ukrepom za finančno racionalizacijo. Sprejeli smo ukrepe, s katerimi smo poskrbeli za višji obseg pobranega RTV-prispevka, dosegli smo odlične rezultate trženja programov in oglasnega prostora, zagrizli smo v kislo jabolko kadrovske racionalizacije z ugotavljanjem tehnoloških viškov pri tistih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.

A vse to ni bilo dovolj, da bi lahko finančno stabilizirali poslovanje. Res je, da je bilo poslovanje zaradi prej navedenih ukrepov v prvem trimesečju dobro a, žal, se bodo ves ta trud in varčevanje, tudi vsa prizadevanja zaposlenih k dobremu poslovnemu rezultatu, izničili zaradi krize cen energentov. Ravno v tem času sem nam je namreč iztekla pogodba za zakup električne energije. Samo v 9 mesecih tega leta bo RTV Slovenija samo na ta račun beležila kar 5 milijona EUR višje odhodke.

Zelo nas skrbi pričakovana splošna draginja v drugi polovici leta, ki bo dodatno vplivala na dvig vseh stroškov RTV Slovenija, zato sem že maja naslovil na vlado pobudo za uskladitev RTV prispevka z višino inflacije. Ta poziv bomo v roku enega meseca še dopolnili in ga še enkrat poslali Vladi. Poudarjam, da je razlog za ta poziv upravičen ekonomski razlog dviga cene energentov in posledično vpliva na finančno situacijo RTV Slovenija, ne pa menjava oblasti.
Na RTV Slovenija smo že oblikovali delovno skupino za pripravo našega predloga zakona, ki bo pripravljen predvidoma letos jeseni. Proučili bomo možnosti financiranja javne radiotelevizija prek dohodnine, kakor je v skandinavskih državah, za trenutno premostitev, pa bi nam vlada morala pomagati z izpolnitvijo zavez iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko so se zvišale plače javnih uslužbencev, a RTV Slovenija kot edini javni zavod ni prejel niti centa iz tega naslova. Prav tako iz RTV prispevka že sedaj namenjamo devet milijonov za manjšinske programe, vladni urad za narodnostni pa zgolj dva in veseli bi bili, če bi lahko vlada te programe podprla z dodatnim denarjem.

Več kot jasno je: če želimo ohraniti javni medij v vlogi temelja demokratične družbe, mu moramo zagotoviti primerno in stabilno financiranje. Ob tem pa avtonomnost sploh ne sme biti predmet razprave.«