S pobočja Nanosa je odličen pregled nad velikim delom Primorske in Notranjske. Zato smo od tu začeli radijski program oddajati leta 1955, dve leti kasneje pa italijanski TV-program. Oddajni center smo leta 1962 prenovili v sodoben moderen objekt. Ko je JRT postala članica Evrovizije, pa smo na Nanosu Jugoslavijo prek Italije povezali z Evropo. Leta 1969 smo oddajniški center morali prenoviti zaradi škode po orkanski burji. 28. decembra 1970 smo začeli s testnim in kmalu rednim oddajanjem programa iz studia TV Koper. V tem času v Italiji še niso imeli rednih barvnih TV oddaj. Zato so Italijani, ki so živeli na področju, ki ga je pokrivala TV Koper z oddajnikom na Nanosu, množično kupovali PAL barvne sprejemnike, kajti program je bil privlačen, saj je bil za razliko od RAI in JRT nekonvencionalen in dinamičen. Vse to pa je v kasnejših letih pripeljalo do privatnih TV postaj in Berlusconija. Foto: arhiv RTV Slovenija
S pobočja Nanosa je odličen pregled nad velikim delom Primorske in Notranjske. Zato smo od tu začeli radijski program oddajati leta 1955, dve leti kasneje pa italijanski TV-program. Oddajni center smo leta 1962 prenovili v sodoben moderen objekt. Ko je JRT postala članica Evrovizije, pa smo na Nanosu Jugoslavijo prek Italije povezali z Evropo. Leta 1969 smo oddajniški center morali prenoviti zaradi škode po orkanski burji. 28. decembra 1970 smo začeli s testnim in kmalu rednim oddajanjem programa iz studia TV Koper. V tem času v Italiji še niso imeli rednih barvnih TV oddaj. Zato so Italijani, ki so živeli na področju, ki ga je pokrivala TV Koper z oddajnikom na Nanosu, množično kupovali PAL barvne sprejemnike, kajti program je bil privlačen, saj je bil za razliko od RAI in JRT nekonvencionalen in dinamičen. Vse to pa je v kasnejših letih pripeljalo do privatnih TV postaj in Berlusconija. Foto: arhiv RTV Slovenija

V nedeljo, 15. septembra, vas vabimo, da se nam med 8. in 14. uro pridružite pri oddajniku na Plešivcu. Strokovnjaki iz oddelka Oddajniki in zveze, ki dnevno skrbijo za nemoteno delovanje vseh naprav, ki omogočajo neprekinjeno oddajanje programov do vaših domov, vam bodo na vodenih ogledih predstavili delovanje oddajnika. Vse obiskovalce pa bomo opremili s posebnim kartončkom z žigi osvojenih vrhov.

Nagrade za radovedne planince
Vsak obiskovalec bo na vrhu prejel tudi poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral štampiljke z vseh predvidenih vrhov. Najbolj zavzete planince, ki bodo zbrali največ štampiljk, bomo ob zaključku akcije tudi praktično nagradili. Kartončke s zbranimi štampiljkami bomo zbirali do 30. septembra 2013 na: RTV Slovenija, Služba za odnose z javnostjo, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana.

Pretvorniško mrežo oddajnikov v Sloveniji gradijo oddajni centri na Krimu, Krvavcu, Kumu, na Nanosu, Pohorju, Plešivcu in Trdinovem vrhu. Namesto na Krim vas v okviru dni odprtih vrat vabimo na obisk pretvornika na Peči, ki je zanimiv tudi zaradi svoje postavitve na tromeji.

Dnevi odprtih vrat se bodo na posameznih vrhovih z oddajniki RTV Slovenija zvrstili takole:

Datum

Vrh

12. maj

NANOS

1. junij

POHORJE

23. junij

KUM

14. julij

TRDINOV VRH

28. julij

PEČ

18. avgust

KRVAVEC

15. september

PLEŠIVEC

Privoščite si prijetne poletne sprehode na sedem slovenskih vrhov in spoznajte delovanje naših oddajnikov, ki poskrbijo, da lahko radijske in televizijske programe nemoteno neprestano spremljate povsod.

OC Kum stoji na najvišjem zasavskem vrhu Kumu, pravimo mu Dolenjski Triglav. Visok je 1220 metrov in je geografsko skoraj v središču Slovenije. Asfaltna cesta vodi iz smeri Trbovelj skoraj čisto do vrha. Začetki oddajanja segajo v maj leta 1957, ko je tu stal manjši objekt s 25-metrskim stolpom. S programom je pokrival področje Dolenjske in Zasavja. Leta 1960 je bila zgrajena nova stavba s 60-metrskim antenskim stolpom. Poleg dveh radijskih smo pričeli oddajati tudi TV-program. Res pomembno vlogo pa je OC Kum dobil leta 1963 (predvsem zaradi svoje lege), ko se je pričela širiti mreža mikrovalovnih zvez za povezavo z ostalimi višinskimi oddajnimi centri (Krvavec, Pohorje, Plešivec, Trdinov vrh) in povezavo s sosednjimi državami (Hrvaška, Avstrija). OC Kum je pomemben pri napajanju pretvorniške mreže v Sloveniji. Foto: arhiv RTV Slovenija
»Ob skoraj dokončani, napol prazni zgradbi z ravno streho, v bližini zgornje postaje gondolske žičnice in hotela Bellevue, na nadmorski višini 1050 m, me je nad jesensko obarvanimi krošnjami bukev, brez in jerebik pričakal 40 m visok kovinski stolp. Stolp se mi je zdel čudne oblike, ki se nekako ni ujemala z lepo naravo okoli njega. Malo kasneje sem zvedel, da je RTV Ljubljana ta naftni stolp dobila od Nafte Lendava. Poklonjenemu konju pa se ne gleda na zobe, oziroma na izgled. Na vrhu stolpa je bila kovinska hišica, v kateri je že eno leto deloval mali TV-pretvornik na 8. kanalu. (…) Na bližnjem, višjem vrhu pa še danes stoji planinski razgledni stolp, s katerega se je že od leta 1958 oglašal prvi UKV FM oddajnik na Štajerskem in omogočal poslušalcem kvaliteten sprejem prvega radijskega programa,« se spominja začetkov oddajanja na Pohorju S. Koželj leta 1963. Foto: arhiv RTV Slovenija
Oddajni center Trdinov vrh smo postavili leta 1985 na 1178 metrov visokem Trdinovem vrhu na pogorju Gorjancev na meji s Hrvaško. 94-metrski stolp stoji na slovenski strani. Razlog za izgradnjo stolpa je bilo predvsem slabo pokrivanje dela Dolenjske in Bele krajine s televizijskim in z radijskim signalom s Kuma in z ostalih pretvornikov. Oddajna točka pa služi od vsega začetka za povezavo mikrovalovnih zvez z ostalimi oddajnimi centri in s Hrvaško, ki ji oddajamo dva nosilca (mux A in mux B za OiV). Iz te točke pa se s signalom oskrbujejo tudi manjši pretvorniki po Dolenjski in Beli krajini. Foto: arhiv RTV Slovenija
Poleti 1978 smo s pretvornika Peč začeli testno oddajati slovenski TV-signal za manjšini na Avstrijskem Koroškem in v Italiji v dolini Trbiža. Ker je vrh Peči na sami meji, je bil dostop zaradi obmejnega območja možen samo podnevi. Za vsak obisk se je bilo treba javiti in prijaviti v karavli in se najkasneje do noči spet javiti in zapustiti obmejno območje. Tudi dostop na vrh Peči je v zimskih mesecih, ko lahko zapade zelo veliko snega, težaven. Pomagamo si z motornimi sanmi, če je snega preveč, tudi z ratrakom, včasih pa je mogoče priti na vrh le peš. Oddajna točka je bila tudi politično zelo pomembna, zato so za napeljavo elektrike na vrh organizirali pravo udarniško akcijo; kar nekaj avtobusov sodelavcev RTV se je udeležilo kopanja jarka za elektriko. V tem času smo postavili tudi stolp iz jekorja, visok 45 m in stoji še danes, ter kiosk, kjer so namestili oddajne aparature. Foto: arhiv RTV Slovenija
OC Krvavec je osrednji in najpomembnejši višinski oddajni center v sklopu OE Oddajnikov in zvez RTV Slovenije. Njegova pomembnost se kaže predvsem v pokrivanju z radijskimi in TV-signali na področju osrednje Slovenije, Gorenjske, dela Zasavja in Dolenjske. Center stoji na višini 1740 m nad morjem v osrčju Kamniško – Savinjskih Alp. Mnogi gorniki in smučarji ga lahko vidijo, ko prihajajo na izlete ali smučanje na bližnje smučišče. Ta OC predstavlja osrednjo točko in povezavo z RTV-centrom v Ljubljani in vozlišče, kjer se signali posredujejo naprej do sosednjih oddajnih centrov. Poleg neposrednega oddajanja RA- in TV-programov pa z OC Krvavec posredujemo signale še do pretvornikov na Krvavcu, Kumu, Nanosu, Pohorju in Plešivcu. Foto: arhiv RTV Slovenija
Uršlja gora, zaradi golega vrha tudi Plešivec, se dviguje 1700 m visoko in jo domačini imenujejo kar koroška lepotica. Pogled z njenega temena seže vse do zahodnih Julijcev, Dobrača, na vzhodu do Panonske nižine, Boča, na zahodu do Snežnika in Nanosa. Poleg oddajnega centra, ki se nahaja na najvišji točki, je malo nižje postavljena cerkev, ki je že 400 let najviše ležeča cerkev v Sloveniji. S pomočjo koroških radioamaterjev je bil leta 1961 tu postavljen pretvornik, leta 1962 pa smo postavili še TV-oddajnik 100 W RCA in UKV oddajnik 250 W BHG; pokrivali smo Koroško in Štajersko. Za transport gradbenega materiala in ostale opreme se je sprva uporabljala tovorna žičnica, ki so jo ukinili leta 1969, ko je po na novo narejeni cesti pripeljal prvi avto. Foto: arhiv RTV Slovenija