Na današnjem slovenskem ozemlju se je že od nekdaj rado plesalo. Kako se je razvijal ples skozi čas, ob katerih priložnostih se je plesalo, o prvih baletnih predstavah in o rojstvu ter razvoju baleta na Slovenskem vse do današnjih dni pripoveduje nova dokumentarna serija šestih oddaj Po sledeh baleta na Slovenskem.
Duhovni in umetniški dialog skozi vse čase v seriji izrisujejo pričevanja baletnih umetnikov, glasbenikov in drugih strokovnjakov. Posnetki so plod kar 20-letnih snemanj, zato nekaterih sogovornikov, žal, ni več med nami.
Oddaje predstavljajo tudi dragoceno dokumentarno gradivo – razglednice, fotografije in video posnetke, ki so se nabirali vrsto let in jih danes hranijo slovenski nacionalni arhivi, muzeji, knjižnice in Televizija Slovenija. Serija predstavlja tudi nekatero še nikoli videno gradivo in posnetke iz zasebnih zbirk.
Scenaristka, urednica, avtorica strokovnega besedila in režiserka je Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, montažer pa Andrej Modic.
Napovedi prvih treh oddaj
Sreda, 6. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 1. del
Že od nekdaj se je rado plesalo na današnjem slovenskem ozemlju. Viri pričajo, da so plesali predniki Slovencev, ko so se naselili v naših krajih, vemo, da sta bila gledališče in ples v zavesti Emončanov zelo prisotna.
Oddaja razkriva družabno življenje in z njim ples tudi v srednjem veku, v času ljubljanskega kolegija jezuitov v 17. in 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja, ko se je nasploh veliko plesalo, kdaj so na našem ozemlju prvič videli balet in kdaj je nastala prva slovenska baletna pantomima na slovensko glasbo Možiček.
Začetke in razvoj plesa in baleta na Slovenskem osvetljujejo tudi strokovnjaki: dr. Ljudmila Gec Plesničar, Mirko Ramovš, dr. Metoda Kokole, Damjan Ovsec, dr. Marko Marin, jezuit Lojze Bratina, dr. Manca Špendal in Veselin Miškovič.
Sreda, 13. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 2. del
Oddaja prikazuje čas od začetkov 20. stoletja do rojstva slovenskega poklicnega baleta leta 1918 in njegovega razvoja do leta 1932, ko sta v Ljubljani prvič gostovala nestorja slovenskega baleta Pia in Pino Mlakar.
Ob vstopu v 20. stoletje se je slovensko Deželno gledališče kranjske prestolnice moralo boriti za obstoj. Tekmec gledališča je postal tudi film, ples na odru pa je bil bolj izjema oziroma naključje. Uveljavljeni kritiki so mu očitali celo pohujšanje. Zato ni čudno, da je slovenska baletna glasba prehitela rojstvo slovenskega gledališkega plesa in baleta. Prvo slovensko baletno glasbo, tj. baletno pantomimo v enem dejanju z naslovom Možiček, je leta 1900 napisal skladatelj Josip Ipavec.
Podobo položaja poklicnega baleta po 1. svetovni vojni poleg dragocenega fotografskega gradiva in nekaterih filmskih posnetkov izrisujejo tudi pripovedi nekdanjih baletnih plesalcev Mercedes Dobršek in Staneta Polika, maskerja Janeza Mirtiča ter Pie in Pina Mlakarja.
Sreda, 27. november, ob 20.05 TV SLO 2
Po sledeh baleta na Slovenskem, 3. del
Čas med drugo svetovno vojno je bil zelo negotov in dolgoročno načrtovanje v gledališču ni bilo mogoče. Zaradi naklonjenosti ravnatelja Vilka Ukmarja plesu pa so se začela ljubljanskemu baletu vremena jasniti. Po osvoboditvi sta vodstvo baleta po Petru Golovinu prevzela Pia in Pino Mlakar, ki sta s svežo močjo in polna navdušenja začela vse od začetka. Balet se je v gledališču dokončno uveljavil in si pridobil polno domovinsko pravico. Čas po 2. svetovni vojni je prinesel tudi ustanovitev stalne Opere v Mariboru in rojstvo mariborskega poklicnega baleta.
Poleg arhivskega dokumentarnega gradiva so dragoceni pričevalci tega časa Mercedes Dobršek, Stane Polik, Štefan Suhi, Lidija Sotlar, Henrik Neubauer, Magda Vrhovec, Vlasto Dedovič, Janez Mejač, Jaka Hafner, Milko Šparemblek, Breda Šmid, Majna Sevnik, dr. Manica Špendal, Anka Lavrač, Borut Hanžič, Katarina Kocka, Samo Hubad ter Pia in Pino Mlakar.
Fotografije so na voljo tukaj (iz arhiva dokumentarne serije).
