Že prve analize so pokazale, da bi bil obvezen obseg del slovenskih avdiovizualnih del v televizijskih programih za Radiotelevizijo Slovenija povsem neizvedljiv. Če bi morala nacionalna medijska hiša ustvariti, pridobiti ali odkupiti najmanj 600 ur premiernih slovenskih avdiovizualnih del in najmanj 150 ur premiernih slovenskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov, bi to predstavljalo dodaten strošek v višini 20 milijonov evrov. To pomeni, da bi bilo treba zvišati RTV-prispevek za najmanj 3 evre.

Prav tako so spremembe strokovno povsem neutemeljene v delu, ki se nanaša na pavšalno zvišanje kvot slovenske glasbe v predvajanih programih. Takšen predlog vodi zgolj k sklepu, da se za njim skriva neutemeljeno favoriziranje peščice glasbenih ustvarjalcev, zavajajoče zavito v utemeljitev nacionalne zavesti in narodnostne identitete. Slovenski jezik je najžlahtnejša sestavina naše nematerialne kulturne dediščine. Nacionalna medijska hiša na tem področju že desetletja postavlja in goji najvišja merila slovenske zborne izreke. S tega vidika je nemogoče pritrditi predlagatelju, da bo slovenska glasba, še posebej tista, ustvarjena v zadnjih petih letih, tisto merilo, ki naj bi negovalo in ohranjalo visoko raven slovenskega jezika.

Uresničitev predlaganih sprememb bi v medijski krajini povzročila pravo opustošenje ter popolnoma ohromila delo medijskih ustvarjalcev. Na podlagi vsega navedenega Radiotelevizija Slovenija predlaganih sprememb seveda ne more podpreti, o čemer je že obvestila Državni zbor.