Prekmurje v literarnih delih

Z Jutranjicami bomo vsak dan začeli s poezijo prekmurskih pesnic in pesnikov. Dramski igralci in igralke bodo interpretirali pesmi, ki so jih napisali Dušan Šarotar, Lučka Zorko, Jožef Novak, Tine Mlinarič, Denis Škofič in Milan Vincetič, nedeljska jutranjica pa bo namenjena ljudskim pesmim Prekmurja. Oddajam bo dal glasbeno podobo prekmurski skladatelj Tomaž Rauch.

V Literarnih nokturnih se bomo pomudili ob delih Ferda Godine (odlomka iz kratke zgodbe Človek, ki bi bil rad drugim enak), romskega pesnika Jožeta Livijena (pesmi iz njegovega prvenca Podedovane brazgotine), domovinsko-domačijskih in prekmursko-krajinskih pesmih Franja Horvata, Jožefa Baše Miroslava, Alija Kardoša, Franca Talanyija, Franca Šebjaniča in Ivana Krampača, nekaj strani s kresnikom nagrajene Rizling polke Štefana Kardoša, Verzuškah Ferija Lainščka ter zgodbi Prosim te, nehaj se igrati, Johana Suzane Tratnik.

V Literarnem večeru bo Evgen Car pripravil in v prekmurščini interpretiral prekmursko poezijo od njenih začetkov pred tristotimi leti do danes.

V sredini Literarni matineji bomo prisluhnili pogovoru Branka Šömna z Miškom Kranjcem in odlomkom iz filma Strici so mi povedali.

Kakšno je bilo prelomno dogajanje v Prekmurju leta 1919, kaj se je ob tem dogajalo judovskemu zdravniku, ki je z avtom do smrti povozil opitega moškega, pripoveduje Republika jutranje rose Vladimirja P. Štefaneca. To je naša Izbrana proza v soboto, 17. avgusta.

V nedeljskem Literarnem portretu bomo predstavili vsestranskega in plodnega pisca, Prešernovega in Župančičevega nagrajenca Evalda Flisarja. Iz radijskega arhiva smo izbrali njegov portret izpred skoraj 30 let, v katerem ob odlomkih iz del razmišlja o svojem ustvarjanju.

Vsestranski je tudi nekdanji Arsov urednik Branko Šömen; v nedeljski Humoreski tega tedna bomo slišali pet njegovih dramatiziranih humoresk.

V oddaji Izšlo je predstavljamo delo novinarskega kolega dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919, njegovo znanstveno študijo s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja. Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev.

Radijska igra

Osnova radijske nadaljevanke v petih delih Nedotakljivi je istoimenski roman Ferija Lainščka, ki izhaja iz mita o Ciganih: o štirih žebljih, ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama. Od tedaj so minila že mnoga leta, a še zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebelj v šotorih potomcev moža, ki jih je skoval. Ko se to zgodi, Cigani bežijo. To je razlog, da se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Ješua ben Miriam, ki ga je svet pozneje imenoval Jezus, križan le s tremi žeblji. Četrti žebelj pa še zmeraj potuje z enega konca Zemlje na drugega. V nadaljevanki nastopa vrhunska igralska zasedba s pripovedovalcem in osrednjim likom Lutvijo v interpretaciji Aleša Valiča na čelu. Vsega skupaj nastopa kar 39 igralcev. Režiserka radijske nadaljevanke je Irena Glonar. Predvajali jo bomo od ponedeljka do petka ob 9. uri.

Humanistika

V Jezikovnih pogovorih bomo predstavili zanimivega ameriškega slavista Marca Lelanda Greenberga, profesorja slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, katere dekan je. Raziskovalno se ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana SAZU, na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju.

Naš umetnik pred mikrofonom bo Ferdo Godina. V našem radijskem zvočnem arhivu hranimo dragocen posnetek oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je pisatelj leta 1982 pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.

V Spominih, pismih in potopisih bomo prisluhnili reportažnemu zapisu Juša Kozaka iz leta 1934. Kaj je zaznamovalo pokrajino ob Muri, kakšna socialna in nacionalna nasprotja so se občutila, je zapisal v knjigi Za prekmurskimi kolniki, iz katere sta tudi naši izbrani poglavji.

V Razgledih in razmislekih predstavljamo doživljanje Prekmurja skozi zaznave pisatelja Dušana Šarotarja, prekmurske širjave, ki ga spremljajo in mu pripovedujejo, in brezmejne notranje pokrajine.

V torkovih Mejnikih identitete predstavljamo dr. Klavdijo Sedar, slovensko latinistko in jezikoslovko, raziskovalko in sodelavko ZRC SAZU, zaposleno kot domoznanko pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Govorila bo o slovenskem slovstvu v Prekmurju.

Tokratni Esej na radiu je delo pesnika in pisatelja, tudi Prešernovega nagrajenca Milana Vincetiča; Iz pašaluka, v katerem samopašno vladajo mali vezirji, je iz leta 2002.

V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Kljub visokim letom, ob pogovoru jih je štel sto, je bil še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.

Če naj bi politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja vse od 11. stoletja potekal precej drugače od tistega v osrednjih slovenskih deželah, na katerih temeljih je po koncu prve svetovne vojne sploh lahko prišlo do združitve prekmurskih Slovencev z matico in kako se njihova partikularna zgodovinska izkušnja danes vpisuje v naš kolektivni zgodovinski spomin? V Glasovih svetov o teh vprašanjih razmišlja direktorica Pomurskega pokrajinskega muzeja Metka Fujs.

V Arsovem forumu bo govora o Prekmurju, kakršno je danes. Pokrajina meri približno 1000 kvadratnih kilometrov, sestavlja jo 19 občin in dobrih deset tisoč prebivalcev manj kot pred 100 leti. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi, a tega so zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti le obdržali.

Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, redna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. V mednarodni astronomiji je prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“. Poleg tistih, ki so jo doživeli ob morski obali, so vsaj pri nas še panonski ljudje tisti z izkušnjami pogleda v neskončnost. Dr. Gomboc bomo predstavili v oddaji Pogled v znanost.

V Podobah znanja predstavljamo dr. Darjo Kerec, ki bo govorila o svojem Prekmurju, raziskovanju srednjega veka in monografiji o zgodovini Rdečega križa na Slovenskem. Pravi, da je »nerazvitost Prekmurja stereotip, podedovan spomin,« da so Prekmurci naveličani čudaških vprašanj in predsodkov in da morda največji stereotip o Prekmurju trmasto vztraja v primeru priljubljene prekmurske gibanice. Njeno ime namreč nima nikakršne zveze z gibanjem prek Mure ali zgibanjem testa.

Umetnost

Galerija – Muzej Lendava je vsako leto prizorišče razstave del enega izmed svetovnih velikanov likovne umetnosti, tu pa od leta 1973 pripravljajo tudi mednarodno likovno kolonijo Lendava. Med drugim si prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron. O Galeriji – Muzeju Lendava bo govora v petkovih Likovnih odmevih.

Torkov Oder predstavlja Fronto, 14. murskosoboški festival sodobnega plesa. Od središča tovrstne produkcije odmaknjeno urbano okolje je zaživelo s festivalom, ki v mesto vsako leto pripelje izbor visokokakovostnih sodobno-plesnih predstav iz vse Evrope, ta pa poleg Parka zasede notranja in zunanja prizorišča, ulice in trge.

Glasba

V oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev bomo gostili Tomaža Raucha, vsestranskega glasbenika, skladatelja, pevca in multiinstrumentalista, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe, njegov skladateljski opus pa obsega tako priredbe kot avtorsko glasbo.

Arsove spominčice bodo zvočno obarvane s pridihom slovenskega Pomurja in Prekmurja. Predstavili bomo samospev Sonce v zavesah in Nonet za pihalni kvintet in godalni kvartet Slavka Osterca, Lebdenje v zraku in Neke noči Romana Sarjaša, Pet ljudskih pesmi v priredbi Uroša Kreka, Vöra bije, sunce mi zahaja Janija Goloba ter skladbo Vizija III – Prebujenje Demetrija Žebreta.

"Naša pesem je naša vez na vse strani. Veže nas z domom, veže s preteklostjo, veže med seboj, veže z mladino – našo prihodnostjo. Če teh vezi ni, smo kakor list, ki se je odtrgal od drevesa," je zapisal France Cigan, Prekmurec, ki je večji del svojega življenja preživel na Koroškem. Oddajo Mojstri samospeva bomo posvetili njegovim delom.

V oddaji S solističnih in komornih koncertov bomo predvajali posnetke s koncertov festivala klasične glasbe PAC-ev glasbeni maj, ki ga je med leti 2002 in 2013 prirejal Pomurski Akademski (kulturno-izobraževalni) Center – PAC.

S PAC-om je povezan tudi Glasbeni portret; posvečamo ga prekmurskemu skladatelju Slavku Šuklarju, priznanemu profesorju glasbene teorije, predanemu umetniškemu vodji PAC-evega glasbenega maja v Pomurju ter večkratni dobitnik nagrad. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegov obsežni opus.

Prekmurski literarni in glasbeni ustvarjalci niso zaprti v svoj prostor, zato je tudi ustvarjalnost odprta in povezana z drugimi deli naše dežele. V oddaji Srce šansona bomo slišali izbor prekmurske poezije zadnjih dveh desetletij, kakor so jo uglasbili in pretežno izvedli prekmurski glasbeniki.

Zborovski kotiček za mlade v prekmurskem tednu namenjamo predstavitvi dela projekta Tam v meglicah nad mursko vodo, ki ga je za Ars posnel mladinski zbor OŠ III Murska Sobota pod vodstvom zborovodkinje Tjaše Šimonka. Izvedli so priredbe skladb Vlada Kreslina.

Živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina. Glasba se je razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž, v pesmi pa je izrazila trpkost notranje bolečine ter dokazala moč za premagovanje različnih čustvenih razpoloženj. V okviru radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi smo junija pripravili javno prireditev z naslovom Velika panonska muzika. Nastopili so številni prekmurski ljudski glasbeniki, usode življenj svojih protagonistov pa so odstirali prekmurski mojstri umetniške besede: Feri Lainšček, Vlado Žabot, Štefan Kardoš in Dušan Šarotar. Skrajšano različico oddaje lahko na Arsu slišite v ponedeljek.

V oddaji Za en bokal muzike se bomo posvetili prekmurski ljudski glasbi. Slišali bomo nekaj značilnih primerov pesmi in viž, ki v svojem izrazu zajemajo preteklost pokrajine z vso raznolikostjo vplivov okolja in časa ter prepoznavnim značajem. Časovno posnetki segajo od več kot sto let nazaj pa skorajda do danes.

Na ljudsko temo bodo tokrat zvenele tri mojstrovine, ki jih je skladatelj Jani Golob ustvaril na podlagi izbranih prekmurskih ljudskih in narodnih pesmi: Zrejlo je žito za alt in godala, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir ter Štiri slovenske ljudske pesmi za godala.

Verske vsebine

Pokrajino na levi strani reke Mure označuje tudi verski pluralizem, ki je edinstven za slovenski prostor. Prekmursko dušo so v zadnjem stoletju sooblikovali tudi Judje, katoličani in evangeličani ter nekaj deset vernikov kalvinistične protestantske cerkve pa rišejo današnji prekmurski vsakdan. V Sledeh večnosti bomo predstavili versko sožitje med katoličani in evangeličani, od ekumenske poroke, krsta, verskih praznikov, ki so mejniki v življenju družin.

Oddajo Sedmi dan namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost ter versko raznolikost. Gost bo murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.

Ob vsem bogatem lastnem programu lahko na Arsu v soboto, 17. avgusta, ob 20.30 prisluhnete tudi neposrednemu prenosu osrednje državne proslave v Beltincih.

Podrobnejše informacije o prekmurskem tednu na Arsu pa najdete na posebni spletni podstrani ars.rtvslo.si/prekmurje-100.

Viri fotografij: Adrijan Pregelj, Lidija Kosi, Ivan Merljak, SIGIC, RTV Slovenija, wikipedia.