Vodni krog v Sloveniji in malo prek meja občudujemo že 15. leto. Letos podrobneje spoznavamo tri vodne krajine: vodni krog Močnik, spodnjo Savinjo in Škofeljščico. Prvi izvira nad Krško-Brežiškim poljem in razkriva zgodbo o nekoč zelo pestri mlinarski vodni krajini.
Zgodba spodnje Savinje se začne pod celjskim gradom in nas pelje mimo starih gradov in prvega vodnega kolesa, ki je v Sloveniji prižgal prvo žarnico.
Vodni krog Škofeljščice pa teče na obrobju ljubljanskega barja. Včasih je ta potok poplavljal, danes pa obuja običaje koliščarjev, nudi Svarunovo pot in spada pod krajinski park Ljubljanskega barja z redkimi želvami, metulji in otroki – raziskovalci.
Izobraževalno serijo Vodni krog pripravlja Matjaž Mihelčič, na sporedu pa bo 1., 8. in 15. septembra.
Naravni parki, pri obisku katerih se nam lahko pridružite 22. in 29. septembra ter 6. in 13. oktobra, odkrivajo botaniko in živalski svet v čudovitih naravnih habitatih.
Kočevski pragozd odkriva utrip pragozdnega ekosistema, kjer drevesa, glive, voda in svetloba ustvarjajo življenjski prostor za številne žuželke, ptice, divjad in medveda.
Mokrišče Radenskega polja še vedno osuplja s svojo botanično pestrostjo, dvoživkami in metulji ter kraško hidrološko podobo. Tu je kar osem evropsko pomembnih življenjskih okolij, tri pa še posebej varuje omrežje Natura 2000. A močvirske in travniške ptice kljub temu že močno občutijo vplive sodobnega urbanega in kmetijskega utripa.
Krajinski park Logarska dolina je ena najlepših ledeniških dolin v Alpah. Vedno znova nas preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in na pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Njeni obrazi so cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja.
Bukov pragozd Krokar paje največji pragozdni rezervat v Sloveniji. Lani je bil vpisan na UNESCO seznam svetovne naravne dediščine kot starodaven in prvinski bukov gozd s posebno univerzalno vrednostjo. Odmaknjen visoko nad dolino Kolpe ta pragozd obstaja že vse od časa pred ledenimi dobami.
Avtorica serije je Aleša Valič.
Po številu ljudi, ki ga govorijo, uvrščamo slovenski jezik med najmanjše slovanske jezike. Glede narečij pa je nedvomno najbolj razčlenjen med njimi. Uspelo nam je ohraniti kar 7 narečnih skupin oziroma glavnih dialektov. Tri narečne skupine – primorsko, dolenjsko in štajersko – smo že predstavili, v novi sezoni serije Slovenska narečja pa bomo spoznali še preostale štiri slovenske narečne skupine, panonsko, rovtarsko, gorenjsko in koroško, ter prisluhnili zamejskim narečjem v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji. Slovenski jezik in vsa njegova narečja so bogat del naše identitete. So korenine, ki nam zagotavljajo preživetje, in kot bomo spoznali v oddajah, se ljudje tega vedno bolj zavedajo, na svoja narečja so ponosni in jih negujejo. V oddajah se nam bodo predstavili domačini, ki v svojih narečjih na različne načine ustvarjajo; pišejo, pesnijo, pojejo, igrajo, ustvarjajo radijske in časopisne vsebine, snemajo zgoščenke ipd. in s tem slovenska narečja ohranjajo za prihodnje generacije. Serijo, ki jo lahko spremljate, 20. in 27. oktobra, 3., 10., 17. in 24. novembra ter 1. decembra, pripravlja Neva Novljan.
8., 15., 22. in 29. decembra se bomo odpravili na potep po Mestnih promenadah. Avtor serije dr. Andrej Doblehar nam bo predstavil slovenska zgodovinska mesta in trge, zgodbe preteklosti in našega časa, tradicionalen in sodoben utrip, kulturno dediščino in naš odnos do nje ter posameznike, ki so s kraji na poseben način povezani. Mestna promenada se odvija na osrednjih ulicah in trgih, ki so zbirališča ljudi in s tem centri družabnega življenja, promenada pa je bila tudi posebna navada meščanov in okoličanov, ki je zlasti v času med svetovnima vojnama potekala po posebnem protokolu. V Ljubljani bomo spoznali zgodovino promenade in pogledali, kje se danes odvija družabno življenje v mestu. V oddajah o Rogatcu, Radovljici in Metliki pa bomo sledili uveljavljenemu načinu, kjer je promenada izhodišče za spoznavanje umetnostnih spomenikov, kulturnih zanimivosti ter lokalnih šeg in navad.
Viri fotografij: Matjaž Mihelčič, arhiv oddaj.
Fotografije v polni resoluciji so na voljo tukaj.
