Živimo v času neverjetno hitrih sprememb, nevarnih populističnih izjav, zakaj sploh rabimo nacionalno RTV. Priča smo pojavu »lažnih novic«. Mnogi bi nas radi ukinili pod pretvezo, da delamo slab program. Nekateri nas hočejo prepričati, da v tej zblojeni digitalni dobi pri novicah šteje le še kako hitro so posredovane in kako spektakularne so. Hvala Bogu, ni vse tako črno. Z veseljem ugotavljam, da so danes med nami odlični novinarji, ki vedo, da zgodovina ni en sama zgodba, da je na tisoče alternativnih zgodb. Ko se odločimo, da bomo povedali eno, se odločimo tudi, da bomo druge zamolčali. Temu v naši hiši rečemo odgovornost. Imamo tudi take, ki jim ni vseeno za krivice bližnjega, drugi odlično poznajo šport in so temu posvetili svoj ustvarjalni opus. Imamo strokovnjake, ki jim je mar za naše arhive in tradicijo, imamo vrhunske montažerje, mojstre zvoka, direktorje fotografije, vrhunske glasbenike, inženirje, ki so inovativni in znajo narediti vse, kar si zamislimo. Imamo tudi ekipe, katerih moč in ustvarjalnost se pokaže pri velikih projektih.
Podelitev priznanj, ki jo je povezovala voditeljica in novinarka informativnega programa TV Slovenija, Katarina Braniselj, je z glasbenimi točkami popestril Uroš Perić, ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija, pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Nagrajence in ostale goste sta nagovorila predsednik enajstčlanske komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija, Robert Pajek in generalni direktor RTV Slovenija, Igor Kadunc.
PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Marjan Jerman
Marjan Jerman je postal z radijskimi in televizijskimi prispevki sinonim za pogumnega iskalca resnice, neustrašnega psa čuvaja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti. Med desetletja dolgo kariero se ni izognil spopadanju z mejami – ne poklicnimi, življenjskimi, političnimi in ne tistimi navideznimi, ki se pogosto zasidrajo v naših glavah. Z mikrofonom v roki se je z gorečnostjo lotil oblasti v nekdanjem socializmu, vojskujočih se strani na osamosvojitvenih bojiščih in – če res ni šlo drugače – se je postavil med dva zagrizena mejaša, ki bi bitko za pedenj zemlje brez konca gnala na okopih sovraštva. Ostal je zvest sebi in novinarskemu poslanstvu vse do konca poklicne poti. ln čeprav mu je bolezen v zadnjih letih ošibila glavno delovno orodje – glasovni aparat, mu v razumljivosti in jasnosti novinarskih prispevkov še vedno niti Stentor ne more biti brat!
Miha Žibrat
Miha Žibrat je začel kot študent z novinarskim delom v TV Dnevniku in nato dopisništvu TV Slovenija. Leta 1977 se je kot novinar komentator zaposlil v športnem uredništvu TV. Na svoji poklicni poti je spremljal vse največje športne prireditve in kot komentator opravil približno 2.000 neposrednih športnih prenosov. Osemkrat je komentiral na poletnih, sedemkrat pa na zimskih olimpijskih igrah, za kar je leta 2012 v Londonu prejel posebno priznanje MOK-a in svetovnega združenja športnih novinarjev AlPS. Spremljal in komentiral je alpsko smučanje, košarko, veslanje, plavanje, tenis in druge športe. Bil je urednik športnih oddaj, pripravil je številne dokumentarne oddaje, med njimi oddaje Slovensko olimpijsko stoletje, za katere sta z Andrejo Okorn dobila posebno priznanje OKS. Leta 1996 je napisal knjigo Košarka od začetka do danes. Od leta 2015 je tudi odgovorni urednik Športnega programa TV Slovenija.
Martin Žvelc
Martin Žvelc si je s svojo zagrizenostjo nenehno prizadeval za tehnološki razvoj in dvig kakovosti zvoka na RTV Slovenija, kot dolgoletni član Nadzornega sveta pa tudi za racionalno poslovanje zavoda. Med prvimi se je zavedel pomembnosti digitalizacije arhivskega gradiva in se leta 2004 lotil pionirskega projekta. Pod njegovim vodstvom je Mediateka postala služba na ravni zavoda, katerega glavni nalogi sta digitalizacija in trajna hramba vseh radijskih in televizijskih vsebin RTV Slovenija. Bil je ključni člen za uspešen zagon zahtevnega projekta, saj je znal v homogeno skupino povezati strokovne sodelavce z različnih področij. Vso poklicno pot je posvetil naši hiši in postal vrhunski strokovnjak za področje zvoka in referenčni zvokovni inženir. Nanj se lahko sodelavci vselej obrnejo, ko iščejo odgovore na vprašanja s področja zvoka, glasbe, digitalizacije in drugih področij elektrotehnične stroke.
PRIZNANJE ZA IZJEMNE OZ. NADPOVPREČNE DOSEŽKE V DALJŠEM ČASOVNEM OBDOBJU
Danica Dolinar
Danica Dolinar, od leta 2000 urednica Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija, je avtorica zahtevnih projektov v domači produkciji in mednarodnih koprodukcijah ter projektov EBU. Kot avtorica, mentorica, organizatorka in promotorka resne glasbe in baleta združuje zagnanost, ljubezen do glasbe in izjemno strokovno znanje.
Vojko Bruno Fakin
Vojko Fakin je kot producent v lnformativnem programu TV Slovenija sodeloval pri številnih projektih, med drugim prenosih najpomembnejših državnih proslav, meddržavniških obiskov, volitev … Z iznajdljivostjo, marljivostjo, organizacijskimi in komunikacijskimi sposobnostmi je poskrbel, da so bili projekti izpeljani na najvišji ravni.
Marko Golja
Marko Golja, sodelavec Uredništva za kulturo, je v tedenski oddaji lzšlo je gostil najpomembnejše predstavnike slovenskega literarnega in družbenega življenja. Njegove oddaje so pomemben dokument časa. Ob vsem, česar se loti, je vedno opazen njegov socialni čut; z njim in z izjemno delovno etiko širi meje kulturnega programa.
Dajana Makovec
Dajana Makovec je bila v treh desetletjih urednica številnih oddaj razvedrilnega programa TV Slovenija. Je nepogrešljiva sodelavka, zanesljiva, sposobna, neskončno delavna in vedno odločena najti rešitev za vsako težavo. Oddaje, pri katerih je sodelovala, so pravzaprav najbolj znane razvedrilne oddaje TV Slovenija.
Gorazd Pompe
Gorazd Pompe, ki je del ekipe Radijske produkcije že 40 let, je mojster predvajanja radijskih programov. S profesionalnostjo, pripravljenostjo spoznavati nove tehnologije in izjemnim občutkom za zvokovno estetiko je pridobil neformalni status kot eden izmed najzanesljivejših sodelavcev, ki se mu lahko zaupa najzahtevnejše projekte.
POSTHUMNO ČASTNO PRIZNANJE ROBERTU BOGATAJU
Robert Bogataj je začel kot svobodni novinar na TV Slovenija. Z Meto Ornik sta pripravljala številne oddaje, med njimi Klub klobuk, O živalih in ljudeh, zadnja leta pa je Robert polepšal marsikatero jutro prek radijskih valov na Prvem programu Radia Slovenija. Bil je strasten fotograf in kot aktiven športnik povezovalec številnih športnih prireditev. S pozitivnim pristopom je pustil neizbrisen pečat pri sodelavcih, gledalcih in poslušalcih. Njegovo delo, ki je bilo tesno povezano s partnerko Meto, pa ostaja zapisano v analih slovenske radiotelevizije tudi po njegovi prezgodnji smrti aprila 2017.
ČASTNO PRIZNANJE
Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli dolgoletne sodelavke in sodelavci: sodelavec v Radijski produkciji Vojko Frelih, oblikovalka maske na TV Slovenija Marija Kermelj, režiserka na TV Slovenija Mojca Mramor Poznič, sodelavec v enoti Oddajniki in zveze Danijel Oražem, sodelavec v TV produkciji Drago Perdih, sodelavec v Regionalnem RTV-centru Maribor Srečko Trglec, sodelavka uredništva kulturno-umetniškega programa TV Slovenija Viktorija Teran in sodelavec Tehnično-tehnološke skupine na Radiu Slovenija Janko Zotlar.
PRIZNANJE ZA IZJEMNE OZ. NADPOVPREČNE DELOVNE DOSEŽKE V PRETEKLEM LETU
Priznanje za dosežke v preteklem letu so prejeli: avtorica in voditeljica oddaj Profil in Intervju Ksenija Horvat, ekipa oddaje Infodrom (Tina Antončič, Neža Prah Seničar, Mateja Leban, Nejc Krevs, Darko Osterc), športni novinar MMC RTV Slovenija Tilen Jamnik, urednica in novinarka MMC RTV Slovenija Maja Kač, scenarist in režiser na TV Slovenija Jernej Kastelec, scenaristka Špela Kožar in režiserka Barbara Zemljič, oboistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija lrmgard Anderl Krajter, montažer na TV Slovenija Andrej Modic, tonski mojster Miha Ocvirk, sodelavec v koordinacije Radijske produkcije Grega Peterka, sodelavec v mobilni produkciji Radia Slovenija Dragan Petkovšek, urednica v izobraževalnem programu TV Slovenija Katja Stamboldžioski, novinarska ekipa Vala 202 (Luka Hvalc, Maja Ratej, Gašper Andrinek, Anja Hlača Ferjančič, Jan Grilc, Gorazd Rečnik) za projekt Siniševo delo, ustvarjalci in sodelavci pri projektu 50 let oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Simona Moličnik, Rudolf Pančur, Renato Horvat, Maja Šumej, Anton Jurca, Miran Kazafura, Milan Zrimšek, Andrej Semolič, Mirza Prljača, Tamara Mijošek, Neli Skulj, Irena Batis Janovsky, Klemen Markovčič, Marija Maja Kojc, Jože Gostiša) ter TV-inženiring in Skupina za vzdrževanje (Manuel Boris Gimpelj, Matjaž Lukek, Ciril Miklavčič, Janez Končar, Aleš Rozina, Stanislav Novak, Domen Mušič, Bernard Vrh, Matjaž Fajdiga).
Živimo v času neverjetno hitrih sprememb, nevarnih populističnih izjav, zakaj sploh rabimo nacionalno RTV. Priča smo pojavu »lažnih novic«. Mnogi bi nas radi ukinili pod pretvezo, da delamo slab program. Nekateri nas hočejo prepričati, da v tej zblojeni digitalni dobi pri novicah šteje le še kako hitro so posredovane in kako spektakularne so. Hvala Bogu, ni vse tako črno. Z veseljem ugotavljam, da so danes med nami odlični novinarji, ki vedo, da zgodovina ni en sama zgodba, da je na tisoče alternativnih zgodb. Ko se odločimo, da bomo povedali eno, se odločimo tudi, da bomo druge zamolčali. Temu v naši hiši rečemo odgovornost. Imamo tudi take, ki jim ni vseeno za krivice bližnjega, drugi odlično poznajo šport in so temu posvetili svoj ustvarjalni opus. Imamo strokovnjake, ki jim je mar za naše arhive in tradicijo, imamo vrhunske montažerje, mojstre zvoka, direktorje fotografije, vrhunske glasbenike, inženirje, ki so inovativni in znajo narediti vse, kar si zamislimo. Imamo tudi ekipe, katerih moč in ustvarjalnost se pokaže pri velikih projektih.
