Obletnico bo ekipa Radia Ga Ga praznovala 8. aprila v studiu 14 Radia Slovenija skupaj s povabljenci, predvsem pa zdajšnjimi in bivšimi sodelavci, ki so sodelovali pri ustvarjanju te kultne oddaje. Ker Sašo Hribar in njegova ekipa izvrstnih imitatorjev nikoli niso prizanesljivi do nikogar, bo tako tudi tokrat.
Radio Ga Ga je oddaja, ki je ni treba posebej predstavljati, še manj jo je mogoče ozko ukalupiti, vsekakor pa gre za svojevrsten fenomen na področju humoristično-satiričnih oddaj. Sašo Hribar je takrat – pred 25 leti – kot radijski voditelj v nočnem programu za popestritev pričel uporabljati izmišljenega sogovornika, bioenergetika, zaradi dobrega odziva poslušalcev pa se je v petek, 6. aprila 1990, na 3. programu Radia Slovenija začela oddaja Radio Ga Ga, ki je v enournem formatu še vedno na sporedu vsak petek ob 10.05 na 1. programu Radia Slovenija.
»Na začetku je bila oddaja dolga osem ur,« se spominja Sašo Hribar. »Najprej sem vsak petek oddelal Radio Ga Ga med 8. in 15. uro, nato pa še od 15.30 do polnoči v nočnem programu.« Z oddajo je sicer začel skupaj s sodelavcema Emilom Filipčičem in Boštjanom Škrabom. »Bil sem trmast. Takratnega pomočnika direktorja radia Blaža Lavriča sem zvlekel čez cesto v Turista in mu toliko časa težil, kako želim delati nekaj posebnega, da se je končno rodil Radio Ga Ga,« pripoveduje Hribar.
Lik bioenergetika so sčasoma zamenjali drugi imaginarni liki, ki so se jim pridružili liki iz aktualnega medijskega in političnega sveta, med katerimi sta v prvih letih izstopala novinar Aleksander Čolnik alias Čolnič in veliki gobar Stane Dolanc. Tem so se kasneje pridružili Igor Bavčar (Gušter) in Janez Janša (Fazan) in spet imaginarni liki - militantni general Guzman, kmet Martelanc, upokojenka Angela in njen vnuk Bozo ter legendarna Serpentinška, starejši in mlajši, ter psihologinja Ifigenija… Realnih likov je bilo v vseh teh letih preveč, da bi jih našteli vse po vrsti, zagotovo pa velja omeniti predsednika Kučana in Drnovška, dr. Franca Rodeta, Salome in Danico Lorenčič. Nikoli tudi niso prizanašali televizijskim osebnostim in vodstvu RTV, celo nasprotno, pogosto so jih »gostili« v oddaji.
Kljub temu, da je Sašo Hribar več kot deset let vodil oddajo tudi sam, ima danes kar nekaj sodelavcev, ki jih je izučil obrti imitiranja in so od njega tudi prevzeli nekatere like. In kako je delati Radio Ga Ga s Sašem Hribarjem? »Sašo je kot speedway motor brez zavor,« karikira Jure Mastnak. »Sašo je sicer čarovnik z besedami, je pa tudi edini, ki ti hkrati zastavi vprašanje in tudi odgovori nanj,« pravi Tilen Artač.
Radio Ga Ga je vsekakor izviren avtorski projekt in prav zato tudi zelo uspešen radijski izdelek, ki je bil v 90. letih v Monte Carlu izbran za najboljšo med živimi radijskimi oddajami, zanj pa se je zanimal tudi britanski BBC. Uspešnost te radijske oddaje ne nazadnje dokazujeta tudi dva viktorja za najboljšo radijsko oddajo, 26. oktobra 2006 pa je žirija RTV Slovenija Sašu Hribarju tudi za dosežke pri oddaji Radio Ga Ga podelila Ježkovo nagrado. To zadnjo je nekaj let pozneje predvsem po zaslugi Radia Ga Ga prejel tudi Tilen Artač.
