Med 20. in 28. aprilom 2020 si boste lahko ogledali, kako se je mlad nadobuden gornik odpravil na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene (Naveza: Alpinistični vzpon) in kako se je skupina gimanazijcev iz Krškega spopadla z vzponom na dvatisočaka (Naveza: Gorniški vzpon). Spoznali boste tudi starejše in njihove vrednote, ki so jih vodile skozi življenje vse do danes (Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari), se vživeli v vsakdan osebe z demenco, ki živi v Domu za starejše občane Petra Uzarja v Tržiču (Ne pozabi name), prisluhnili raziskovalkam in raziskovalcem, ki delujejo v zelo različnih disciplinah (Raziskovanje je pustolovščina za um), praznovali 30 let delovanja društva Trepetlika (Trepetlika) ter spremljali zgodbo o dr. Francetu Rodetu, slovenskem inženirju z izjemnimi dosežki (Franc Rode in prvi žepni znanstveni kalkulator).
Od ponedeljka do petka ob 17.45 vabimo na TV SLO 1!
NAVEZA
Alpinistični vzpon, 20. april 2020 (ponovitev)
Julij je mlad nadobuden gornik, ki si želi svoje znanje gorništva nadgraditi v alpinizmu. Pod mentorstvom vrhunskega alpinista, izkušenega strokovnega učitelja in vodnika po visokogorju, Andreja Štremflja, se po intenzivnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju, odpravi na alpinistični vzpon preko Triglavske severne stene. Med njunim vzponom se na preizkus postavi varnost, adrenalin, vztrajnost, strah, osredotočenost in navsezadnje tudi partnersko zaupanje, ki med alpinistoma zgradi posebno Navezo.
Slovenci smo res zgovorni. V bistvu pred kamero nisem imel problemov s protagonisti serije, saj je iz njih kar vrelo iz izkušenj doživljanja gora. Pa tudi mladi, nadebudni nastopajoči so se z veseljem kaj povedali. Mogoče zaradi tega, ker so imeli priložnost?
Gorniški vzpon, 21. april 2020 (ponovitev)
Skupina gimnazijcev iz Krškega, se pod pokroviteljstvom svojega gorniškega mentorja Mateja Mlakarja, odloči za klasičen gorniški vzpon v visokogorju. Med vzponom na dvatisočaka, preizkušajo svoj avanturistični duh, prevzemajo odgovornost, premikajo lastne meje, si drznejo in zmorejo hkrati pa tudi spoznavajo smisel svojega cilja. Med ekipo in mentorjem se utrjuje iskreno prijateljstvo ter Naveza, ki poleg preživete izkušnje ter širjena obzorij marsikomu prinaša tudi nove začetke.
Scenarij obeh delov je ustvarila Katarina Klemenčič, režijo pa podpisuje Aleš Žemlja.
ČE BOMO IMELI SREČO, BOMO VSI STARI, 22. april 2020 (ponovitev)
Dokumentarni film spregovori o starejših in njihovih vrednotah, ki so jih vodila skozi življenje vse do danes, o pomembnem v njihovem življenju. Mogoče imajo mladi drugačne vrednote, hkrati pa potrebujejo starejše, ki jim predajajo izkušnje, modrost. V filmu o vrednotah, ki so jih vodile celo življenje, spregovorijo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dolgoletna predavateljica na Fakulteti za socialno delo, upokojena zdravnica onkologinja Metka Klevišar, dr. med., in Rado Kočevar, alpinist veteran. Vsi trije imajo zelo različne življenjske izkušnje, hkrati pa se starosti veselijo in so hvaležni tudi za to doživetje. Naloga družbe pa je, da ustvari okolje, kjer bomo lahko vsi sobivali in kjer se bodo slišali vsi glasovi, od najmlajših do najstarejših, v skupnem svetu. Film sta ustvarili scenaristka Katja Stamboldžioski in režiserka Ita Obersnu.
Na nek način se počutim privilegirano, da zaradi narave mojega dela spoznavam tako srčne ljudi kot so bili moji portretiranci, hkrati pa se počutim tudi počaščeno, ko me spustijo blizu. Prepričana sem, da se lahko iz njihovih osebnih zgodb, razmišljanj, veliko naučimo in da je sporočilo filma zelo jasno- starejši so za našo družbo še kako pomembni, so vez s preteklostjo in opora v sedanjosti. Še posebej se tega zavedamo danes v teh izrednih razmerah, ko z mislijo na starejše in najbolj ranljive skupine vsi ostajamo doma. Povezuje nas nevidna popkovina, kot se je izrazila dr. Čačinovič Vogrinčič. Zato mislim, da je film še vedno aktualen.
NE POZABI NAME – PREMIERA, 23. april 2020
Pri oblikovanju strukture zgodbe sem se zavedal, da se o domovih načeloma poroča takrat, ko je nekaj narobe. Torej je medijska (re)prezentacija institucionalne oskrbe večkrat neupravičeno negativna. Zato sem ta film oblikoval kot zgodbo o uspehu, ki pa je hkrati lahko tudi vzor ali pa mogoče vodilo drugim domovom in inštitucijam pri oblikovanju programov za oskrbo oseb z demenco.
Ljudje z demenco živijo v domačem okolju ali pa v institucijah, kot so domovi za starejše, saj svojci ne zmorejo sami skrbeti zanje, temveč potrebujejo strokovno pomoč – tako za obolelega kot tudi zase. Avtorski film Ne pozabi name je dokumentiral vsakdan osebe z demenco, ki živi v Domu za starejše občane Petra Uzarja v Tržiču. V domu in lokalni skupnosti sta se v zadnjih letih na podlagi izobraževanj in celostne oskrbe stanovalcev z demenco razvila drugačno razmišljanje in drugačen odnos do varovancev, predvsem v želji po ohranitvi njihovega dostojanstva. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi ter tudi med svojci in zaposlenimi. Kako se pogovarjati s človekom z demenco, kako ga pomiriti, pripovedujejo zaposleni, ki so vsak dan ob varovancih.
RAZISKOVANJE JE PUSTOLOVŠČINA ZA UM – PREMIERA, 24. april 2020
Raziskovanje je pustolovščina za um je dokumentarni film, ki je nastal v okviru projekta EU Evropska noč raziskovalcev. Filozofska fakulteta UL je skupaj s 14 fakultetami in umetniškimi akademijami Univerze v Ljubljani predstavila raziskovalke in raziskovalce, ki delujejo v zelo različnih disciplinah.
Misli raziskovalcev
Dr. Jana Rošker (Filozofska fakulteta UL)
»Vse, kar nas obdaja, vse, v kar smo oblečeni, vse, kar primeš v roko, je rezultat nekega raziskovanja v preteklosti.«
Dr. Anton Meden (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo)
»Ko raziskujemo neki pojav znotraj družbe, v resnici raziskujemo sami sebe.«
Dr. Primož Vitez (Filozofska fakulteta UL)
»Splača se delati to, kar rad delaš, če delaš le zaradi denarja, se bodo stvari prej ali slej zalomile.«
Dr. Tomaž Zwitter (Fakulteta za matematiko in fiziko UL)
Namen filma je predstaviti širši javnosti, predvsem pa mlajšim, ki se za poklicno pot šele odločajo, kaj raziskovalci sploh počnejo. V dokumentarnem filmu tako spregovorijo astrofizik, kemik, japonologinja, sinologinja, literarni teoretik, speleologinja, veterinarka in drugi. Odgovarjajo na vprašanja, kaj jih je vodilo pri izbiri poklicne poti, kaj jih kot raziskovalce vznemirja, kako raziskujejo v svojih disciplinah in kaj jih žene, da so pripravljeni tudi veliko prostega časa posvetiti poklicnemu delu. Odgovori so zelo raznoliki, vsem sodelujočim pa je skupno to, da svoje poklicne izbire ne bi zamenjali in da ohranjajo žar za raziskovalno delo kljub temu, da okoliščine zanj niso vedno najboljše.
Da je raziskovanje pustolovščina za um, dokazuje tudi ta dokumentarni film. Pa naj bo to raziskovanje v laboratoriju, skrivnem podzemnem svetu ali pa v svetu glasbe, knjig in vesolja.
Film je nastal v produkciji TO3. Režiser je Miha Tozon, ki je skupaj z Vojkom Anzeljcem ustvaril scenarij ter se z Borislavom Ristovićem podpisal pod direktorja fotografije. Za montažo in obdelavo slike je bil zadolžen Urban Potočnik, projekt pa je organizirala Saša Blatnik Ristović. Ekipa se zahvaljuje tudi Sašu Koalriču in Produkcijski skupini Mangart.
TREPETLIKA – PREMIERA, 27. april 2020
Društvo Trepetlika leta 2020 praznuje 30 let delovanja. Povezuje več kot 1200 članov s podobnimi zdravstvenimi in socialnimi težavami. Njegovo glavno poslanstvo je bolnike in njihove skrbnike izobraževati o zdravljenju parkinsonove bolezni in jim svetovati, kako bolnikom lajšati življenje. Pri tem tesno sodeluje s strokovnjaki s področja zdravljenja in obravnave parkinsonove bolezni. V kratkem filmu spoznamo to še vedno stigmatizirano bolezen, delovanje društva in njegov boj za pravice bolnikov. Film je pripravilo Društvo Trepetlika, režijo pa podpisuje Dušan Moravec.
FRANCE RODE IN PRVI ŽEPNI ZNANSTVENI KALKULATOR – PREMIERA, 28. april 2020
Dokumentarni film o dr. Francetu Rodetu, slovenskem inženirju z izjemnimi dosežki. Dr. Rode se je po diplomi iz elektrotehnike preselil v ZDA in tam postal eden vodilnih inženirjev v podjetju Hewlett-Packard v Kaliforniji. Najbolj znan je po svojem pionirskem delu pri razvoju prvega žepnega in znanstvenega kalkulatorja HP-35, izdelanega leta 1972. Dr. Rode je sodeloval tudi pri razvoju drugih izpopolnjenih kalkulatorjev, identifikacijske kartice, ki temelji na tehnologiji RFID, in sistema za navigacijo GPS. V svoji uspešni znanstveni karieri je ostal vseskozi ponosen Slovenec, vedno pripravljen pomagati domovini. Dokumentarni film prikaže zgodbo dr. Rodeta kot izumitelja, njegovo poklicno in življenjsko pot. O njem govorijo njegovi najbližji: hčerki Maja in Ana, žena Mija in sodelavec dr. Zvonko Fazarinc.
