Strategija razvoja RTV Slovenija za obdobje 2018 do 2022 začrtuje osnovne cilje, ki jih želi ta medijski javni zavod doseči v srednjeročnem obdobju, pri tem pa upošteva sedanja izhodišča in spreminjajoče se okoliščine v medijskem prostoru ter vključuje sprotno planiranje in uresničevanje potez in ukrepov za doseganje ciljev. Zadnja strategija se je na RTV Slovenija iztekla leta 2015. V letu 2017 so prišli na plan do tedaj skriti problemi delovanja RTV Slovenija. Prvič se je namreč zgodilo, da ni bilo izrednih prihodkov od prodaje delnic. Tako je zavod pri poslovanju izkazal izgubo. Za kritje razlike seveda imamo presežke iz preteklih let. V strategiji smo si zastavili cilj, da bomo realizirali približno sedanji obseg delovanja, vendar z manj zaposlenimi in drugimi sodelavci. V prihodnosti želimo postati vzor vitke javne ustanove, ki gospodarno porablja sredstva, ki so ji dodeljena, predvsem pa ji pri tem uspeva izvajati funkcijo javne RTV.
Poslovanje RTV Slovenija v obdobju januar do september 2018
V obdobju januar – september 2018 je Zavod realiziral presežek odhodkov nad prihodki v višini 824 tisoč evrov, kar je za 2,96 mio. evrov boljše od načrta in hkrati za 578 tisoč evrov slabše kot v enakem obdobju lani. Eksterni prihodki iz poslovanja so v prvih treh kvartalih dosegli načrt obdobja, saj so bili realizirani 100,1 % in so bili za 95 tisoč evrov boljši od načrta, glede na lansko obdobje pa so višji za 183 tisoč evrov oz. za 0,2 %. Prihodki oglaševanja so zaostali za načrtom za 193 tisoč evrov (oz. za 1,8 %), vendar so boljši od lanske realizacije obdobja za 1,02 mio. evrov (oz. za 11,0 %). V obravnavanem obdobju so obvladljivi stroški znašali 70,55 mio. evrov in so nižji od zastavljenega načrta za 1,68 mio. evrov oz. za 2,3 %. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta so višji za 1,41 mio. evrov oz. za 2,0 %. Vzrok za to so višji stroški za pravice in realizacijo ZOI in SP v nogometu. Termin obvladljivi stroški uporabljamo zato, ker gre za stroške, na katere lahko enote vplivajo s svojim delovanjem in je zanje mogoče vzpostaviti odgovornost, gre pa za seštevek variabilnih stroškov ter stroškov dela redno zaposlenih. Torej to pomeni, da vodje delujejo odgovorno. Amortizacija osnovnih sredstev je bila realizirana 95,6 %, v višini 7,10 mio. evrov, in je glede na leto 2017 nižja za 622 tisoč evrov oz. 8,1 %. Fiksni stroški so znašali 11,28 mio. evrov in so zaostali za načrtom 27 tisoč evrov (oz. 0,2 %), v primerjavi s preteklim letom pa so višji za 488 tisoč evrov oz. za 4,5 %. Variabilni stroški so v obravnavanem obdobju dosegli 19,28 mio. evrov in so za 1,05 mio evrov oz. za 5,1 % nižji od načrta. Glede na realizacijo preteklega leta so nižji 1,83 mio. evrov oz. za 8,6 %. Stroški dela redno zaposlenih so bili v mesecu septembru nižji od načrta za 636 tisoč evrov (1,2 %). Končni rezultat v obdobju januar - september 2018 je negativen v višini 824 tisoč evrov, hkrati pa je boljši od načrta za 2,96 mio evrov. Torej lahko rečemo, da obvladujemo poslovanje in bomo zelo verjetno konec leta imeli boljše rezultate od načrtovanih, s tem da bomo tudi letos izkazali primanjkljaj, ker zaradi dobre likvidnostne situacije ne bomo prodajali delnic in na tak način ustvarjali izredne finančne prihodke. Zaradi tega pričakujemo izgubo okoli 1,6 mio evrov. Ker imamo iz preteklih let še vedno presežek prihodkov nad odhodki v višini 9.38 mio eur, to ne predstavlja problema.
Na dan 30.9. 2018 je bilo v javnem zavodu redno zaposlenih 2.234 oseb, kar pomeni 73 manj od načrta in hkrati tudi 5 zaposlenih manj glede na stanje konec leta 2017. Predvidevamo pa, da bomo zaključili sanacijo stalnih sodelavcev, kajti na osnovi odločitve Vrhovnega sodišča bomo sedaj lahko realizirali načrtovane zaposlitve sodelavcev, ki nimajo ustrezne izobrazbe.
Predlog Programsko-produkcijskega načrta za leto 2019
PPN za leto 2019 temelji na smernicah strategije. Skušamo zagotavljati neodvisno in objektivno informiranje, izobraževanje in razvedrilo ter spodbujanje razvoja ustvarjalnosti, jezika, kulture in identitete slovenskega naroda znotraj in zunaj Republike Slovenije, avtohtonih narodnostnih manjšin in drugih prebivalcev Slovenije. Programske vsebine vseh treh medijev, radia, televizije in MMC, morajo biti usmerjene v izpolnjevanje teh načel. A hkrati ne moremo in ne smemo zanikati, da je poslanstvo RTV Slovenija, da programske vsebine, ki jih pripravljamo, dosežejo čim več poslušalcev, gledalcev in iskalcev vsebin na spletu. V današnjih časih, ko se navade spremljanja medijev hitro spreminjajo, ko se pojavljajo novi načini podajanja vsebin s strani producentov in novi načini dostopanja do informacij do vsebin s strani uporabnikov, moramo biti proaktivni, da ne bi zaostajali in izgubljali poslušalcev, gledalcev in spletnih uporabnikov.
Podatki o dosegu radijskih programov kažejo, da so se kljub veliki konkurenci radijski programi RTV Slovenija praviloma zelo dobro prilagodili na nove izzive. Z navezovanjem na družabne medije, pripravo rednih in odmevnih javnih dogodkov in z ustreznimi spremembami v vsebini in sporedu programa, so na Valu 202 ne samo zadržali, temveč tudi povečali obseg poslušalcev. Tudi Prvi program dosega večje število poslušalcev kot pred leti, program ARS pa ima vsa leta stalno poslušalstvo. Rezultati kažejo, da so aktivnosti Radia Slovenija pravilno usmerjene in jih velja nadaljevati tudi v prihodnjih letih.
TV Slovenija po poti sprememb stopa previdno. Naša želja je bila čim prej ponuditi še več novih formatov oddaj in nadgraditi tradicionalno podajanje vsebin. Izkazalo se je, da to zahteva določen čas in premišljenost. Sedanji programski predlog je do te mere usklajen med deležniki, da verjamemo, da bo na novembrski seji PS sprejet.
Multimedijski center se dnevno sooča z najštevilčnejšo konkurenco, tako domačo kot tujo, vendar kljub temu na letni ravni uspešno beleži rast števila uporabnikov. Še bolj razveseljuje podatek, da se ta trend rasti vzdržuje, medtem ko se doseg spletnih strani drugih televizij manjša, kar pomeni, da se Multimedijski center razvija in ustrezno prilagaja na zahteve uporabnikov. V prihodnjih letih je potrebno posvetiti še več pozornosti hitrejšemu razvoju spletnih strani in uslug, ki jih nudijo. Hkrati pa se je potrebno, kot kaže trend v razvoju spletnih vsebin, v sodelovanju s televizijo in radiom, lotiti pripravljanja večjega števila kvalitetnih video vsebin. Prav spremenjeni načini spremljanja programov namreč kažejo,d a se gledalci od klasične televizije vedno bolj obračajo na splet. Zato jim je tam treba ponuditi ustrezne dodatne vsebine.
RTV Slovenija je v zadnjih letih naredila velik napredek na področju umeščanja invalidskih vsebin v vse programe, se pravi radijske, televizijske in splet, pri čemer si prizadeva slediti najnaprednejšim praksam iz tujine ter progresivno večati delež dostopnih vsebin. Posebna novost je, da bo v letu 2019 tako že mogoče redno in sočasno spremljati televizijske dnevno informativne oddaje in nekatere druge oddaje s pomočjo t.i. zvočnih podnapisov. Povečali bomo število oddaj z zvočnim opisom, ki jih bo prav tako preko dodatnega zvočnega kanala mogoče spremljati sočasno s predvajanjem originalne različice. Zagotavljali bomo redne oddaje s tolmačem v slovenski znakovni jezik, poleg dnevnih in tedenskih oddaj tudi oddaje ob posebnih dogodkih ali v kriznih razmerah. Tehnično in pravopisno bomo še izboljšali kakovost podnapisov za gluhe in naglušne.
Osnutek finančnega načrta za leto 2019
Leto 2019 bo za nadaljnji razvoj javne RTV Slovenija odločilno. V letih intenzivnega varčevanja so se ob konstantni višini RTV-prispevka sredstva za program realno zmanjšala. S »programom« razumemo tudi izdatke za zaposlene, kajti zaposleni na RTV neposredno ali posredno ustvarjajo program. Zavedamo se, da moramo sami narediti vse, kar je realno možno. Ob tem pa želimo tudi verjeti, da bosta država in družba prepoznali, da delamo samo to, kar nam določa zakon, in poskušamo zadovoljiti pričakovanjem družbe. In zato upravičeno pričakujemo, da bo država v skladu s stališčem Ustavnega sodišča »zagotovila ustrezno strukturo virov financiranja«. Seveda sta možna še dva scenarija: prvi, da nas pusti na cedilu, ker še imamo rezerve za poslovanje za dve ali tri leta, drugi, da celo izrazi, naj RTV tudi v naslednjih petih ali desetih letih ne računa na več sredstev iz RTV-prispevka (ali alternativno iz proračuna). To pa seveda pomeni, da bo morala politika tudi povedati, kako bo spremenila zakon in kaj naj RTV preneha izvajati oziroma na koliko programov naj omeji svoje delovanje.
Opcija, da bi lahko v letu 2019 poslovali s pozitivnim poslovanjem brez prodaje finančnih naložb, se je zaradi večjih programskih izdatkov, večjih stroškov dela in višjih fiksnih stroškov za vzdrževalne pogodbe pokazala kot nedosegljiva. Zmanjka nam okoli 3,1 mio €. To je skladu z realnimi pričakovanjem, ob spremljanju poslovanja RTV in ocenjevanja realnih notranjih rezerv. Omenjeni znesek bi bil dosegljiv samo ob nadaljevanju omejevanja stroškov, zaposlitev in nakupov programov. Ker bo realno pričakovati, da bo vlada morala skleniti dogovor s sindikati javnega sektorja, ki bo pomenil tudi povišanje stroškov dela zaposlenih na RTV, bo verjetno leto 2019 težko zaključiti z rezultatom, ki ga sedaj predvidevamo v predlogu. V kolikor bi se linearno povečale plače za 1. plačilni razred bi to pomenilo dodatni strošek v višini 2,8 mio evrov. Povišanje plač za 1 % stane RTV okoli 700 tisoč evrov. Tako bi bilo za normalno poslovanje v naslednjih letih realno potrebno povišanje RTV-prispevka vsaj za okoli 6 % (za 75 centov na 13,50 €, kar je približno toliko, kot znaša razkorak med RTV-prispevkom od zadnjega povišanja in rastjo inflacije). To je še vedno realno veliko manj denarja, kot ob določitvi višine daljnega leta 2012, saj je morala tedaj RTV Slovenija za pozitivno poslovanje prodati za 6,3 mio € delnic in je imela še za 1,7 mio dividend in obresti od naložbe! Vendar je teh 8 mio € bila oziroma je še sedaj RTV Slovenija sposobna, ob prizadevanju vseh, privarčevati. Z okoli 5,6 mio € več prihodkov bi bilo lahko poslovanje uravnoteženo in RTV Slovenija bi lahko izpolnjevala obveznosti, ki jih javnost pričakuje. V zakonu je določeno, da vlada lahko poviša RTV prispevek do 10 %, vendar lahko to naredi s sprejemom odločitve pred 1. septembrom 2019 za leto 2020. Na srečo ima RTV Slovenija še finančne rezerve, da do tedaj preživi. Pričeli pa smo tudi že pripravljati osnove, da bi lahko RTV Slovenija predlagala vladi, da sprejme ustrezni sklep o tem.
