Zofka Kveder (1878 – 1926) je bila ena izmed literarnih ustvarjalk, ki je bila v času svojega življenja deležna vrste napadov in tudi kasneje pogosto omalovaževanja svojega dela. V zadnjem obdobju pa ji vrsta znanstvenih obravnav, monografske publikacije in izdaja njenih zbranih del prinašajo zasluženo vrednost in odmevnost.

Igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder, ki sta ga pripravili scenaristka Cvetka Bevc in režiserka mag. Alma Lapajne, posnel pa direktor fotografije in snemalec Jure Nemec, prikazuje protagonistkino bitko, skozi katero se razvije v polnokrvno žensko in ustvarjalko. Ali kot je sama zapisala: »Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti.«

»V gimnaziji sem prebrala zbirko kratkih zgodb Misterij žene pisateljice Zofke Kveder. Presunila me je avtoričina zavezanost resnici. Kako natančno in poglobljeno, a brez kaplje patetike, je opisala položaj ženske na Slovenskem s konca 19. stoletja. Zofka Kveder je takrat zame postala Ivan Cankar v ženski podobi. Do danes se moj pogled nanjo ni spremenil,« pravi režiserka Alma Lapajne. »Da se ženske lahko izobražujemo, da smo finančno neodvisne, da krojimo lastna življenja, da govorimo na glas in soodločamo … vse to je nekje pri Zofki Kveder. In zato sem ji hvaležna. Zofka Kveder ni obračala pogleda stran, tudi ko je resnica močno bolela.«

V igranem delu filma nastopa dramska igralka Saša Mihelčič, ki upodablja pisateljico v dvojni vlogi – kot ženska in kot moški med sabo prepleta pisateljičina razmišljanja, odločilne izseke iz njenega življenja, med drugim v Trstu, Ljubljani in Zagrebu, kjer je živela dve desetletji. Predstavljeni so tudi odlomki iz pisateljičinih del, ki so jih osvetlila razmišljanja strokovnjakinj. O njenih črticah, romanu in igri pa razmišljajo udeleženci na literarnih delavnicah in aktualizirajo njihovo sporočilnost.