Društvo Triglav Banja Luka
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino začeli doseljevati že v času Avstro-Ogrske monarhije. V bližino Banja Luke se jih je veliko priselilo zlasti v času Kraljevine SHS, ko je prihajajoči fašizem pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Zelo kmalu so začutili potrebo po povezovanju in druženju. Leta 1923 je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete je kmalu razširilo področje delovanja. Društvo Triglav Banja Luka se je zlasti okrepilo v zadnjih dvajsetih letih delovanja in je danes najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Republiki Srbski. Ponujajo široko pahljačo dejavnosti, največ pozornosti namenjajo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev.
Dokumentarna oddaja Triglav Banja Luka 20 let
Dušan Tomažič, avtor, urednik in bralec oddaje, je delovanje društva spoznal že v študijskih letih med raziskovanjem za svoje magistrsko delo: »V tem času sem spoznal veliko prijetnih, neverjetno zavednih Slovencev, ki iščejo svojo pot v svoji domovini in z veliko navdušenostjo spremljajo vse, kar se dogaja pri nas v Sloveniji. So neverjetno aktivni, eno daleč najbolj aktivnih je društvo Triglav iz Banjaluke. Prav neverjetno so s svojim delom pod predsedniškim vodstvom Marije Grbić vraščeni v tamkajšnje kulturno dogajanje. Izjemno dobro sodelujejo tudi s konzulatom, prav tako s profesorico Barbaro Hanuš, ki je neutrudna pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika, s katerim navdušuje stare in mlade.«
Dokumentarna oddaja odkriva zavedanje, da kljub številnim težavam, a z veliko predanostjo in pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenci v Bosni in Hercegovini še vedno ohranjajo svojo identiteto. V kraju Slatina pri Banjaluki zaradi pomembne vloge Slovencev v tamkajšnjem kraju stoji kozolec kot simbol slovenstva. »Zanimiva je tudi pripoved Slovenca, Mladena Lunića, ki ne govori, a razume materni jezik. Vse svoje otroke je navdušil za slovenščino, ki se je učijo z velikim veseljem, in komaj čakajo na priložnost, da bodo študij lahko nadaljevali v Sloveniji,« še trdi avtor oddaje Dušan Tomažič.
V oddaji sodelujejo: arhivska svetovalka in pomočnica direktorja Arhiva Republike Srbske Verica Stošić, predsednica Društva Triglav Marija Grbić, podpredsednica Društva Triglav Nataša Kajmanović, profesorica slovenskega jezika Barbara Hanuš in še Nikša Perušić, Aleksandra Špehar, Marija Petković, Stanko Prosen, mag. Vanja Topić, Ana Marjanović, Viktor Debeljak, Mladen Lunić, Dragana Lunić, Mihaela Lunić, Stefan Kuprešak in Gabrijela Tavčar, za kamero in montažo oddaje pa je poskrbel Aleksander Kolarič.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
